Dežela skrbnikov: balada o Piranu
, 2022, reprodukcija št. 2, iz serije 10 risb, tuš na papirju, 21,0 x 29,7cm

Courtesy: Marjetica Potrč & Galerie Nordenhake, Berlin/Stockholm/Mexico City

Foto: © Jaka Jeraša, Obalne Galerije Piran

VODA IN ZEMLJA: Marjetica Potrč | 
Osebna razstava | Kustosa: Mara Ambrožič Verderber & Matic Bukovac | 
Mestna galerija Piran |
17.  12.  2022–5. 3. 2023 | 

Otvoritev: Sobota, 17. 12. 2022 ob 18. uri

V Obalnih galerijah Piran zaključujemo programsko leto s pomembno osebno razstavo svetovno znane slovenske umetnice MARJETICE POTRČ. Slavnostna otvoritev razstave z naslovom VODA IN ZEMLJA bo v Mestni galeriji Piran v soboto, 17. 12. 2022 ob 18. uri. Za novinarje in medije bo dan prej, v petek, 16. 12. 2022 ob 11. uri, organizirana tiskovna konferenca. Na njen bo prisotna avtorica, kustosi in akterji s katerimi je v zadnjem letu sodelovala pri sooblikovanju svojega multidisciplinarnega projekta.

Marjetica Potrč svoj izraz razvija na presečišču vizualne umetnosti, arhitekture, ekologije in antropologije. V svojem delu poudarja pomen opolnomočenja posameznika in skupnosti pri uporabi orodij za reševanje problemov in strategij v našem vsakdanu in v prihodnosti.

Projekt VODA IN ZEMLJA vključuje tri vizualne eseje in diagrame, s katerimi umetnica opozarja na sobivanje in nujnost sodelovanja med ljudmi in naravo. Dva vizualna eseja in diagrama, ustvarjena leta 2022 za Bienale v Sydneyju, obravnavata problematiko pravic dveh vodnih tokov, reke Soče v Sloveniji in reke Lachlan v Avstraliji. Tretji vizualni esej Dežela skrbnikov: balada o Piranu, ki ga sestavlja deset risb manjšega formata, povezuje enajsta risba večjega formata, t.i. diagram z naslovom Dežela varuhov. Obe deli se nanašata na aktualne izzive Pirana in zaledja Istre.

Delo posvečeno specifikam lokalnega okolja je nastalo med večmesečnim raziskovanjem v pogovorih s prebivalci Pirana. Diagram Dežela varuhov, prenesen v obliko monumentalne poslikave na centralno steno galerijskega prostora, je svojevrsten hommage obalnemu prostoru in njegovim  prebivalcem.

Med drugim razstava opozarja na dojemanje vode kot pravnega subjekta, ki ga je potrebno spoštovati. Namesto perspektive izkoriščanja naravnih virov ponuja razmislek o pomenu varovanja in skrbništva nad temeljnima viroma, zemljo in vodo.

Marjetica Potrč živi in dela v Ljubljani. Njeno delo je bilo predstavljeno na številnih razstavah po Evropi, Aziji, Združenih državah Amerike in Latinski Ameriki, ter bilo vključeno v najpomembnejše manifestacije sodobne umetnosti, kot je Beneški bienale, na katerem se je predstavila v letih 1993, 2003, 2009, 2021. Razstavljala je v številnih prominentnih ustanovah po celem svetu, kot so Guggenheim Museum v New Yorku, Barbican Gallery v Londonu, Hamburger Bahnhof v Berlinu, NTU- Centre for Contemporary Art  v Singapurju in MAXXI- Nacionalni muzej umetnosti 21. stoletja v Rimu.

Od leta 2011 do 2018 je bila profesorica participatornega oblikovanja na Visoki šoli za likovno umetnost (HfBK) Hamburgu, kjer je vodila razred Oblikovanje za živi svet (Design for the Living World). Je prejemnica številnih nagrad, vključno z nagrado Hugo Boss Prize 2000, ki jo za dosežke v sodobni umetnosti podeljuje Guggenheim Museum v New Yorku, in štipendijo Vera List Center for Art and Politics na zasebni raziskovalno naravnani  univerzi The New School v New Yorku (2007).

Projekt v produkciji Obalnih galerij Piran je nastal s podporo Ministrstva za kulturo RS in Občine Piran, v sodelovanju z Galerie Nordenhake iz Berlina.

Bogat spremljevalni program ob razstavi je nastal v sodelovanju s številnimi civilnimi deležniki, lokalnimi društvi in študenti, med drugim: Krajevna skupnost Piran; Abakkum (Zavod za krajino, kulturo in umetnost Piran); Univerza na Primorskem (PEF VUO); Društvo Faros, Univerza za tretje življenjsko obdobje in SWANK, Lucija.

 

VEČ O VIZUALNIH ESEJIH

Povezovalni element vizualnega eseja Dežela skrbnikov: balada o Piranu je transformacija mesta skozi štiri letne čase. V njem se prepleta razmislek o izzivih piranske občine, ki se spopada z velikimi okoljskimi problemi, kot so poplave v mestu ob močnih nalivih in plimovanju, ter zalitja pridelovalnih površin nekdanjih družinskih solnih polj v Sečoveljskih solinah. Esej v svoji razvejanosti in barvitosti nagovarja obiskovalce in prebivalce, da lahko nastale okoliščine razrešimo le, če z zemljo sklenemo nov dogovor. Zemlja je namreč živo bitje, ki ga moramo spoštovati in ščititi kot skrbniki in varuhi, tudi z zakoni, saj je naša skupna last. V zadnjem obdobju vse bolj opažamo, da niti država niti trg nista uspešna pri reševanju skupnih virov človeštva; za uspeh moramo zemljo ščititi skupaj. Svojevrsten prispevek k razstavi so tudi številni pogovori s prebivalci obalnih mest, s katerimi se je umetnica približala lokalnim izzivom in usmerila pogled na vprašanja o nujnosti ohranjanja naravnih virov v Istri, ter potrebo po konstruktivnem sodelovanju v skupnem prostoru. Marjetica Potrč je zato v svoj vizualni esej subtilno vtkala pravila za upravljanje z zemljo, ki povzemajo temeljna dognanja o kolektivnem delovanju, za katera je ameriška politična znanstvenica Elinor Ostrom leta 2009 prejela Nobelovo nagrado za ekonomske znanosti.

Dva vizualna eseja, Pravice reke in Življenje reke Lachlan, ki ju v nacionalnem in evropskem prostoru predstavljamo prvič, sta bila ustvarjena za prestižni mednarodni Biennale of Sydney spomladi leta 2022. Prvi vizualni esej, Pravice reke je nastal po uspehu referenduma o noveli Zakona o vodah, s katerim so državljani Slovenije preprečili uveljavitev zakona. Ta bi zasebnemu kapitalu namreč omogočil izkoriščanje zaščitenih vodnih virov. Drugi vizualni esej obravnava problematiko reke Lachlan, ki teče v osrednjem delu zvezne države New South Wales v Avstraliji, v deželi ljudstva Wiradjuri. Nastal je v sodelovanju z Rayem Woodsem, starešino ljudstva Wiradjuri. Člani tega ljudstva se kot skrbniki reke bojujejo proti izgradnji jeza Wyangala, ki bi v spodnjem delu toka odvzel vodo reki Lachlan.

Dela na razstavi govorijo o soodvisnosti človeka in narave, pri čemer se izpostavlja novo, drugačno razumevanje naravnih virov, in krepitev t.i. osebnosti okolja. Narava se nam s tega zornega kota prikaže kot subjekt z določenimi pravicami (pravni subjekt), in ne zgolj kot objekt, ki ga lahko izkoriščamo. S tem se spremeni tudi razumevanje naše vloge v odnosu do narave, saj postajamo njeni skrbniki in varuhi. Ko narava oz. njen sestavni del, kot je na primer reka, pridobi status pravne osebe, se začne proces, ki je precej podoben priznavanju državljanskih in političnih pravic manj privilegiranim družbenim skupinam.

 

VEČ O SPREMLJEVALNI PROGRAMU

Pot Štorta – delavnice za obnovo poti med piranskimi vrtovi in oljčniki

V okviru razstave VODA IN ZEMLJA so, v sodelovanju s krajinsko arhitektko Romano Kačič (Abakkum, Zavod za krajino, kulturo in umetnost Piran) in Krajevno skupnostjo Piran, načrtovane štiri delavnice za obnovo poti med piranskimi vrtovi in oljčniki z naslovom Pot Štorta. Delavnicam se bodo pridružili tudi študentje Univerze na Primorskem (Pedagoška fakulteta, program Vizualne umetnosti in oblikovanje) pod mentorstvom doc.dr. Boštjana Bugariča in doc.dr. Polonce Lovšin. Delavnice bodo potekale vzdolž Matteotijeve in Oljčne pešpoti med piranskimi vrtovi in oljčniki. Poleg ponovne vzpostavitve in izboljšane dostopnosti in prehodnosti tradicionalnih pešpoti v Piranu, je cilj delavnic tudi priprava Priročnika za soupravljanje poti med piranskimi vrtovi, ki bo nastal v sodelovanju med OGP, krajani in mestno upravo. Več o delavnicah…

Narava in življenjsko okolje – medgeneracijske aktivnosti

Ob delavnicah, ki bodo potekale na prostem, je ustvarjalnemu izražanju namenjen tudi del prvega nadstropja Mestne galerije Piran. V avli so predstavljeni likovni izdelki, ki so nastali v sklopu andragoških aktivnosti na temo zemlje in vode, v sodelovanju z Društvom Faros, Univerzo za tretje življenjsko obdobje Piran. Medgeneracijske aktivnosti in ustvarjalne delavnice, v organizaciji kustosinje-pedagoginje Ane Papež, se bodo nadaljevale ob kulturnem prazniku, s plesno delavnico, ki jo bo vodila poklicna koreografinja in direktorica plesne šole SWANK Tamara Perić. Več na povezavi…

Pogled na razstavo VODA IN ZEMLJA, Mestna Galerija Piran
© Jaka Jeraša, Obalne Galerije Piran