TRIKOTNIK MARKA BRECLJA (Rotulus Homo Pendulum) | 
Multimedijska predstava | 
Lokacija: Lesena dvorana, Monfort, Portorož. 


BREZPLAČNE VSTOPNICE:
– Premiera: sobota, 9. 5. 2026, ob 20.00, Prevzem brezplačnih vstopnic na: www.entrio.si/event/trikotnik-marka-breclja-vecmedijska-predstava-premiera-952026-31801, na blagajni Avditorija Portorož – Portorose v času uradnih ur ali na prodajnih mestih entrio.

– Ponovitev: nedelja, 10. 5. 2026, ob 20.00, Prevzem brezplačnih vstopnic na www.entrio.si/event/trikotnik-marka-breclja-vecmedijska-predstava-ponovitev-1052026-31803, na blagajni Avditorija Portorož – Portorose v času uradnih ur ali na prodajnih mestih entrio.

Prost vstop možen samo z vstopnico.


Koprodukcija: Obalne galerije Piran, Zavod Delak, Kuća ekstremnog muzićkog kazališta (Zagreb), Društvo prijateljev zmernega napredka.

Avtorji predstave: Zlatko Burić Kićo (HR), Damir Bartol Indoš (HR), Tanja Vrvilo (HR), Dragana Milutinović (SRB), Dragan Živadinov (SLO), Aljoša Živadinov Zupančič (SLO).

Partnerji projekta: Občina Piran, Avditorij Portorož,   Ministrstvo za Kulturo Republike Slovenije, Ustanova pohorski bataljon, AMZS, Mesto Zagreb, Ministrstvo za kulturo Republike Hrvaške, Zaklada Kultura nova, Jazz Denmark.

Obalne galerije Piran, Društvo DPZN, Teater Delak in Kuća ekstremnog muzičkog kazališta vas vabimo na večmedijsko predstavo TRIKOTNIK MARKA BRECLJA (Rotulus Homo Pendulum).

Predstava – dogodek je avtorsko delo skupine, ki jo sestavljajo Zlatko Burić Kićo, Damir Bartol Indoš, Tanja Vrvilo in Dragana Milutinović, v dialogu s kozmo-kinetično dinamiko Dragana Živadinova in Aljoše Živadinov Zupančiča.

Predstava aktualizira učinke in modalnost emancipatornega delovanja, izhajajočega iz gledaliških praks neoavantgardne skupine Kugla glumište, v sodelovanju z gledališkimi, vizualnimi in glasbenimi umetniki, podobne umetniške občutljivosti, kot jo je imel Marko Brecelj. Ekstremna glasbeno-gledališka predstava TRIKOTNIK MARKA BRECLJA (Rotulus Homo Pendulum) deluje na področju estetike javnega in zasebnega spomina kot našega skupnega dobrega. Za izhodišče jemlje umetniško delo Marka Breclja – pesnika, performerja, glasbenika in aktivista!

Meta-kozmistični pristanek na Rtu dobre nade ima obliko mehko performativnega nastopa na heterotopični sceni mladinske kulture. Multimedijski in medgeneracijski center z dvajsetimi umetniki vas vabi na izlet v Vršac s pomočjo visokih obratov tovariških ofenziv. Predstava vsebuje tudi B-program za občinstvo prihodnosti. Vključuje opevane mehko-teroristične akcije Prijateljev sedanjosti in občinstva preteklosti, z logiko 30- do 60-sekundnih ekstremnih komentarjev. Predstava atarktira, afektira in rekonstruira Brecljeve mehko-teroristične akcije, pesmi in video dela. Izhaja iz številnih Brecljevih oblik artivizma ter odpira njegov dnevniški »Dodogovor«, ki razbija razlike med javnim in zasebnim, zgodovinskim in aktualnim, absolutnim in kontingentnim.

Dodogovorjeno srečanje za strateško mizo je navdihnila predstava »BIKOZMIZEM :: Izreka« Dragana Živadinova s simfoničnim in melodičnim Markom Brecljem.

MARKO BRECELJ (1951-2022):

Pesnik, kantavtor, glasbenik, mladinski in socialni delavec, učitelj, pionir slovenskega performansa. Je utemeljitelj Mehkega terorizma kot zvrsti umetniškega aktivizma, ki živi svojo osebno umetniško obliko brez razlike, tako zasebno kot javno.

Leta 1974 je ustvaril samostojni album Cocktail z aranžerjem Bojanom Adamičem, ki ga mnogi še danes štejejo za enega najboljših kantavtorskih albumov.

Performans je verjetno najbolj realno poimenovanje njegovega celostnega dela – in življenja. Kot mladinec v kvartetu Beli Črnci, kasneje kot frontman skupine Buldožer, z Ivanom Volaričem Feom v duu Zlatni zubi ter v zasedbah z drugimi glasbenikih, na samostojnih nastopih, na performiranih konferencah, v filmih, v gledaliških predstavah, na predavanjih v samoniklih prizoriščih, v inštitucijah in v politiki je Brecelj predvsem performiral. Na odru, po ulicah in trgih, v prostorih. V Sloveniji, na območju ex Jugoslavije, v tujini.

Leta 1990 je v Kopru, v Istri pod Slovenci, soustanovil Društvo prijateljev zmernega napredka in do smrti s somišljeniki vodil in razvijal samoniklo prizorišče Mladinskega, kulturnega, socialnega, multimedijalnega, medgeneracijskega in muzejskega centra kot sociološki eksperiment.

Kot predsednik Ustanove nevladnih mladinskega polja Pohorski bataljon je podpiral in spodbujal k ustanavljanju samoniklih prizorišč v Sloveniji.

Posvečal se je ustvarjalnim in radodarnim.

DRAGAN ŽIVADINOV (1960):

Režiser, performer in eden najprepoznavnejših slovenskih gledaliških ustvarjalcev. Kot soustanovitelj gibanja Neue Slowenische Kunst in utemeljitelj retrogardizma je pomembno zaznamoval slovensko gledališče osemdesetih let ter ga povezal z avantgardnimi umetniškimi tokovi 20. stoletja. Njegovo delo prelamlja s klasičnim gledališčem in namesto zgodbe, lika ter psihologije v ospredje postavlja znak, ritual, idejo in vizijo.

V svojem opusu, od Krsta pod Triglavom do dolgoletnega projekta Noordung 1995–2045, povezuje gledališče z znanostjo, tehnologijo, vesoljem in postgravitacijsko umetnostjo. Ob tem razvija samosvoj umetniški jezik, v katerem se prepletajo filozofska vprašanja, močna vizualnost in raziskovanje prostora, telesa ter časa. Pomemben del njegovega ustvarjanja predstavljajo tudi performativni obredi poslavljanja in drugi projekti, v katerih umetnost razume kot celostno življenjsko in miselno prakso.

Dragan Živadinov ostaja ena najbolj izvirnih in vplivnih figur sodobne slovenske uprizoritvene umetnosti, prepoznaven po neomajni viziji, teoretski doslednosti in izjemno samosvojem gledališkem svetu.

ZLATKO BURIĆ KIĆO (1953):

Hrvaško-danski igralec, ki je skozi desetletja ustvaril prepoznavno kariero v evropskem in mednarodnem filmu. Umetniško pot je začel v eksperimentalnem gledališču kot član vplivne skupine Kugla Glumište, v začetku osemdesetih let pa se je preselil na Dansko, kjer se je uveljavil tudi na filmskem platnu. Posebej tesno je povezan z režiserjem Nicolasom Windingom Refnom, pri katerem je izstopil v filmu Bleeder ter v vlogi Mila v kultni trilogiji Pusher, za katero je prejel tudi nagrado Bodil za najboljšega stranskega igralca.

S svojo izrazito igralsko prezenco je kmalu presegel danske okvire in nastopil tudi v mednarodnih produkcijah, med drugim kot brezkompromisni ruski milijarder v Emmerichovem filmu 2012, vlogo Mila pa je ponovno odigral tudi v britanski predelavi filma Pusher. Širše mednarodno priznanje je znova dosegel leta 2022 z nastopom v filmu Trikotnik žalosti režiserja Rubena Östlunda, za katerega je prejel evropsko filmsko nagrado in švedsko nagrado Guldbagge. S tem je še utrdil svoj položaj kot eden izrazitejših karakternih igralcev svoje generacije.