Kaja Urh: RingaRoses
2016. akril na platnu, 70 x 100 cm
Zbirka Mednarodni slikarski Ex-tempore Piran

Vsakoletno mednarodno slikarsko tekmovalno srečanje v Piranu, Ex-tempore, je odprto udeležencem z različnim likovnim predznanjem; na njem se srečujejo uveljavljeni umetniki in tudi amaterski slikarji različnih generacij. Ni naključje, da je njegovo ustanovitev leta 1966 spodbudil ravno piranski amaterski slikar Pavle Zamar-Zappa. Piranska tovrstna prireditev je ohranila kontinuiteto in tako v Obalnih galerijah Piran postala tradicionalna. Z leti je dozorela v organizacijsko in programsko razvejano ter javnosti najbolj odprto likovno manifestacijo te ustanove, ki pušča vidno sled v širši kulturno- turistični ponudbi tega prostora.

Udeleženci prihajajo iz Slovenije, sosednje Italije, Hrvaške, Avstrije, pa tudi iz drugih, bolj oddaljenih držav iz vsega sveta. Tekmovalni značaj manifestacije je za udeležence posebne vrste izziv, saj morajo sliko ustvariti v dokaj kratkem času, nekaj urah ali dneh. Pozneje strokovna žirija za razstavo izbere  tiste, med katerimi so tudi nagrajena dela (nagrade so različne, najpogosteje denarne). Ob glavni nagradi grand prix in nagradi, namenjeni mladim, ki ju podeljujejo Obalne galerije Piran, je vsako leto razpisanih še vrsta drugih sponzorskih. Zato je krog udeleženih slikarjev vsako leto večji. S svojo prisotnostjo utrjujejo smiselnost te manifestacije in pripomorejo k njeni  prepoznavnosti v širšem kulturnem prostoru. Kaja Urh je na tej slikarski prireditvi leta 2016 prejela nagrado za najboljše delo mladega avtorja starega do 35 let, ki jo Obalne galerije Piran vsako leto razpisujejo kot samostojno razstavo v Galeriji Hermana Pečariča. Tako se je s ciklom Ringa Roses leto kasneje predstavila v Galeriji Herman Pečarič.

Kaja Urh je diplomirana slikarka, ki je na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani končala tudi magistrski študij. Ukvarja se s slikarstvom in grafičnim oblikovanjem. V slikarstvu preizkuša različne slogovne pristope. Zanima jo meja med slikarstvom, kot starim klasičnim medijem ter novim, digitalnim svetom, filmom in fotografijo. Na spletu naključno izbrska fotografije, ki se ji zdijo zanimive, te so ponavadi tematsko neopredeljene, in večinoma združi dve, ki ju računalniško oblikuje v skico; nakar nastane slika na platno. Kot sama pravi, so naključne podobe, vzete iz spletnega smetišča, postavljene v vlogo umetniškega dela. Z združevanjem se pomen slik spremeni − spremeni se narava podob. Avtorica se poigrava z učinkom in kombinacijo barv ter pripovedjo dveh motivov med vrsticami. Odkrivajo se novi in novi delčki slike/zgodbe, odvisno od gledišča, svetlobe, načina branja slike. Urhovo zanima odziv gledalcev na podobe iz množičnih medijev in na umetniško delo, pri čemer opaža, da stika oz. učinka umetnine skorajda več ni. Informacijska družba nas zasužnjuje, vsaki naslednji generaciji je to vse bolj nezavedno vcepljeno v življenje. Živahne komplementarne barve nas v isti sapi prepričujejo o barvitem otroštvu, dejansko pa gre za agresivno vibrirajočo nasičenost množičnosti vsega. Enaki linijski razmaki poudarjajo homogeno enoličnost življenja v digitalni dobi, prav tako zamaknjenost motiva, lahko govorimo celo o več realnostih.

Mednarodna strokovna žirija (Vilma Bartolić iz Hrvaške, Sabrina Zannier iz Italije in Pavla Jarc iz Slovenije) je dodelitev nagrade leta 2016 utemeljila z naslednjimi besedami: »Kaja Urh se v svojem delu spogleduje s slikarstvom, ki se naslanja na medijske podobe, katere črpa iz fotografije, videa in medmrežja. To slikarstvo označujemo kot post-medijsko slikarstvo oziroma slikarstvo razširjenega vizualnega statusa. Nagrajeno delo v osnovi spominja na fotografijo ali izsek iz videa, ki ga z vertikalnimi linijami razgradi in tako izvorno podobo iz vsakdanjega življenja postavi v nov kontekst.«

Ana Papež

Kaja URH je diplomirala (2012) in magistrirala (2017) iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Ima status samozaposlene v kulturi. Deluje na področju slikarstva in ilustracije. Samostojno se je predstavila v Galeriji Herman Pečarič (Piran, 2017), Salonu Galić (Split, 2018), galeriji KiBela (Maribor, 2015), galeriji Simulaker (Novo mesto, 2015) itd. ter na skupinskih razstavah, med drugim na Bienalu likovnih vizij − Etike(te), Jakčev dom (Novo mesto, 2019), Salon des Beaux Arts, Carrousel du Louvre (Pariz, 2018), Trienalu mladih umetnikov – Premiera, Galerija sodobne umetnosti (Celje,2015, 2018), Trans-form in Art Education, Constantin Brancusi Gallery (Bukarešta, 2014) itd. Živi in dela v Kranju.