René Coutelle je bil rojen leta 1927 v Sartheju. Kot samouk je nadaljeval kamnoseško dediščino prostora, v katerem je živel. S prirojeno intuicijo je pri svojem ustvarjanju pristopal k izbiri trdih kiparskih materialov, kot so marmor, oniks, serpentin in granit, a tudi mehkejših, kot so hrast, oreh in palisander. Njegovi vzorniki so bili veliki kiparski mojstri 20. stoletja (mdr. Brancusi in Zadkin). Od leta 1957 je sodeloval na različnih kiparskih razstavah, predvsem v Franciji. Umrl je leta 2012 v Parizu.
René Coutelle je bil rojen leta 1927 v Sartheju. Kot samouk je nadaljeval kamnoseško dediščino prostora, v katerem je živel. S prirojeno intuicijo je pri svojem ustvarjanju pristopal k izbiri trdih kiparskih materialov, kot so marmor, oniks, serpentin in granit, a tudi mehkejših, kot so hrast, oreh in palisander. Njegovi vzorniki so bili veliki kiparski mojstri 20. stoletja (mdr. Brancusi in Zadkin). Od leta 1957 je sodeloval na različnih kiparskih razstavah, predvsem v Franciji. Umrl je leta 2012 v Parizu.
Na odmaknjeni legi terasastega pobočja, skrito pred radovednimi pogledi v zavetju dreves, je idealno lego dobil ljubezenski par Renéja Coutelleja. Francoski umetnik je iz kiparskega gradiva znal izvabiti primitivno in naravno lepoto istrskega kamna. Čutimo jo v obdelavi plastičnega volumna, ki opisuje strasten preplet moškega in ženskega telesa, a tudi v grobozrnati strukturi površine. Zdi se, da ni koščka kamnite kože, ki je ne bi vznemirila napetost tega njunega opojnega in večno trajajočega trenutka.
Na odmaknjeni legi terasastega pobočja, skrito pred radovednimi pogledi v zavetju dreves, je idealno lego dobil ljubezenski par Renéja Coutelleja. Francoski umetnik je iz kiparskega gradiva znal izvabiti primitivno in naravno lepoto istrskega kamna. Čutimo jo v obdelavi plastičnega volumna, ki opisuje strasten preplet moškega in ženskega telesa, a tudi v grobozrnati strukturi površine. Zdi se, da ni koščka kamnite kože, ki je ne bi vznemirila napetost tega njunega opojnega in večno trajajočega trenutka.
