Avtoportret sodi v železni repertoar motivov pretekle, a tudi sodobne likovne umetnosti. Samoupodobitev je sredstvo, s katerim so se umetniki predstavljali drugim tako pred kot po izumu fotografije, in tako je tudi danes, s pomočjo novih medijev. Strast po samoupodabljanju, nekdaj privilegij ustvarjalnosti izbranih posameznikov, je s pomočjo novih tehnologij prevzela tako rekoč vsakega izmed nas. Naša podoba se s pomočjo samosprožilca bliskovito prenaša s pametnih telefonov do socialnih omrežij, ves čas smo priča pravi bulimiji insceniranih samoupodobitev.
Mednarodna skupinska razstava SELFIE/sh/ME, avtoportreti govori o umetniškem avtoportretu danes, o identiteti v času selfijev; to je priložnost za raziskovanje drugačnosti v nas samih in v odnosu do drugih skozi dela sodobnih vizualnih ustvarjalcev. Naslov je skovanka angleških besed self-portrait (avtoportret), selfish (sebičen) in selfie (selfi, sebek).
Likovni kritiki iz Avstrije, Italije, Hrvaške, Kosova in Slovenije so izbrali umetnike, ki v svojih opusih obdelujejo omenjeno motiviko: Arta Agani (Republika Kosovo): Rudina Xhaferi, Artan Hajrullahu; Majda Božeglav Japelj (Slovenija): Gani Llalloshi, Ira Niero Marušič; Nadežda Elezović (Hrvaška): Metka K. Snoj, Petar Đakulović, Tomazzo Gallina (Tomislav Ćurković); Aurora Fonda (Italija): Paolo Pretolani, Fabio De Meo, Carolina Olivieri; Marko Košan (Slovenija): Stanislav Makuc, Sašo Vrabič; Nives Marvin (Slovenija): Metod Frlic, Miriam Elettra Vaccari; Vasja Nagy-Hofbauer (Avstrija): Jenny Rova, Manuel Carreon Lopez; Ana Papež (Slovenija): Tea Curk Sorta, Matjaž Borovničar; Chiara Pirozzi (Italija): Moio&Sivelli, Maddalena Mone; Tatjana Sirk (Slovenija): Jurij Kalan, Aleksander Velišček; Breda Škrjanec (Slovenija): Uršula Berlot, Eva Petrič; Sabrina Zannier (Italija): Lorena Matic, Walter Criscuoli. V katalogu, ki vsebuje reprodukcije umetniških del in zapise kritikov, je uvodni esej na temo avtoportreta napisal Marco Apollonio, filozof in pisatelj iz Kopra, eden najzanimivejših predstavnikov novega vala pripovedništva v tem prostoru.
Razstava je postavljena v dveh osrednjih piranskih galerijah, Mestni galeriji in Galeriji Hermana Pečariča, kjer se v navezavi s stalno zbirko likovnih del pojavljajo tudi trije avtoportreti Hermana Pečariča (1908– 1981), piranskega slikarja, ki je v sodobno dojeti realistični formi znal istrsko motiviko približati širokemu krogu ljubiteljev umetnosti tega prostora. Sestavni del razstave je tudi izbor po spletu poslanih selfijev sledilcev razstavne dejavnosti Obalnih galerij Piran.
