IŠTVAN IŠT HUZJAN: DRUŽBENA PLOŠČAD – namestitev skulpture Forme vive 2023 v Ankaran |
Ankaran, Spominski park, 13. 6.2024 ob 17. uri
V Ankaranu bo našla dom že druga skulptura s pečatom Forma viva. Obalne galerije Piran bodo v četrtek, 13. junija 2024, občini Ankaran predale skulpturo, poimenovano Družbena ploščad, ki jo je na lanskoletnem mednarodnem simpoziju Forma viva 2023 ustvaril slovenski umetnik Ištvan Išt Huzjan. To je že druga skulptura, ki je bila na kiparskem simpoziju ustvarjena za ankaransko občino. Predstavniki Obalnih galerij in Občine Ankaran ter avtor skulpture so za njeno trajno namestitev izbrali zelenico v spominskem parku na pragu Ankarana.
Ustvarjalne niti mednarodnega simpozija Forma viva so ob njegovem 60. jubileju pred tremi leti segle tudi v najmlajšo istrsko občino. Tedaj smo v Ankaranu izrekli dobrodošlico elegantni kamniti umetnini z naslovom Elementum, ki jo je za Občino Ankaran izklesal portugalski umetnik Mario Lopes. Umestili smo jo na zelenico ob vstopu v središče Ankarana, od koder vsak dan pozdravlja domačine in obiskovalce.
V kratkem bo domačine in obiskovalce Ankarana nagovarjala še ena kamnita stvaritev. Na lanskoletnem simpoziju Forma viva jo je izklesal Ištvan Išt Huzjan, kipar iz Ljubljane, ki je leta 2005 diplomiral na beneški Akademiji lepih umetnosti. »Ankaransko« skulpturo je naslovil Družbena ploščad in poudaril, da je namenjena interakciji opazovalca z umetniškim delom ter premišljevanju o sobivanju človeka z naravo. Kustosinja Obalnih galerij Piran Majda Božeglav Japelj je pojasnila, da je avtor v 16 ton težak blok istrskega rumenca posegel »z minimalnimi intervencijami, a z jasno idejo; da ustvari kip z arhitekturnimi elementi. Mojstrsko izklesane stopnice na eni od daljših stranic niso zgolj elegantna geometrijska igra pravilnih rezov in zglajenih površin, namenjene so premagovanju višinske razlike med tlemi in zgornjim platojem, ki razkriva grobo strukturo naravnega materiala. Ta korenita formalna gesta omogoča, da se skulptura spremeni v objekt z elementi arhitekture, ki izstopa po svoji enostavnosti, a nadvse učinkoviti pomenski večplastnosti«.
Z umestitvijo skulpture v spominski park, ki ga že zaznamuje spominsko obeležje, želijo tako avtor kot Občina Ankaran in Obalne galerije Piran poudariti pomen javnega prostora kot skupnega dobra, v katerem je omogočen tudi stik z umetnostjo. Kiparske intervencije na odprtem namreč omogočajo povsem drugačno doživljanje umetnin, predvsem pa se ponujajo kot generator nove kolektivne zavesti o bolj odgovornem odnosu človeka do narave. S tem se nenazadnje ustvarja in krepi identiteta samega kraja.
