Novi horizonti: generacije, umetnost in teme prihodnosti | Obalne galerije Piran | Galerija Monfort, Obala 8, Portorož |
Petek, 21. 10. in sobota, 22. 10. 2022 | 9.30 – 15.00
Novi horizonti je mednarodni simpozij, ki tematizira prihodnost umetnosti v novem tisočletju, v perspektivi multimedijskega in interdisciplinarnega sodelovanja ter ustvarjanja. Simpozij bo v Galeriji Monfort, v petek, 21. 10. 2022 in v soboto, 22. 10. 2022. Program bo potekal v živo, v obliki predavanj in pogovorov z domačimi in mednarodnimi gosti, z uveljavljenimi umetnicami, avtorji, docenti, akademiki iz skupnega kulturnega prostora (Slovenija, Italija, Hrvaška in Avstrija).
Gostje bodo predstavili nove poglede na delovanje sistema umetnosti in ustvarjalnosti v današnjem času. Avtorski prispevki bodo odgovorili na temeljna vprašanja simpozija. Kakšna je vloga novih generacij avtoric/avtorjev sodobne umetnosti v času globokih tehnoloških in družbenih sprememb? Kakšen je pomen podpornih institucij v procesih ustvarjanja in izobraževanja v polju umetnosti v 21. stoletju? Umetnost je danes izrazito socialno in ekonomsko izpostavljena: kako se prihodnje generacije spopadajo z instrumentalizacijo svobodnega vizualnega izražanja? Poglobili se bomo v razmišljanje novih generacij ustvarjalcev, ki svoj navdih in ‘modus operandi’ jemljejo iz obzorij, pristopov in tem, ki so značilni za umetniško ustvarjanje v novem tisočletju.
Mednarodni simpozij je namenjen strokovni javnosti in ljubiteljem sodobnih praks. Dogodek bo zaradi mednarodnega značaja potekal v angleškem jeziku. Uvod ključnih predavanj simpozija bo v slovenskem jeziku.
Organizacija simpozija je rezultat strateškega sodelovanja med Obalnimi galerijami Piran in Kulturno izobraževalnim društvom PiNA. Gre za primer dobre prakse medinstitucionalnega sodelovanja med lokalnimi akterji: Obalne galerije Piran, kot osrednji javni zavod za sodobno umetnost na Primorskem in PiNA, ki že 10 let producira IZIS, edinstven festival intermedijske umetnosti v Istri.
Mednarodni simpozij je del spremljevalnega programa letošnje 10. edicije festivala IZIS (23. 9. – 16. 10. 2022, v Skladišču Libertas) in skupinske razstave NEXT GENERATION (21. 10. – 31.12. 2022, v Galeriji Monfort).
V sklopu prvega dne simpozija vas vabimo, da se nam pridružite tudi na otvoritvi razstave NEXT GENERATION, ki je namenjena mladim umetnikom in študentom iz osmih likovnih akademij ter univerzitetnih programov za vizualno umetnost (Benetke, Koper, Ljubljana in Dunaj).
Organizatorjem je v čast, da se letos v jesenskem času s posebno predanostjo posvečajo avtorjem in avtoricam mlajše generacije ter refleksiji o strokovnih in poljudnih pomembnih premikih, ki jih sektor umetnosti in ustvarjalnosti doživljata v času izjemnih zgodovinskih razmer.
P R O G R A M
Petek, 21. 10. 2022
– 09.30 Registracija in kava
– 10.00 Uvod
Mara Ambrožič Verderber, direktorica, Javni zavod Obalne galerije Piran
Borut Jerman, predsednik, Kulturno izobraževalno društvo PiNA
– 10.15 – 10.45 Marjetica Potrč, umetnica, arhitektka in predavateljica
Participacija kot orodje v izobraževanju
– 10.45 – 11.00 Razprava (Q&A)
– 11.00 – 11.15 Odmor za kavo
– 11.15 – 12.00 dr. Clarissa Ricci, izr. prof., Università di Bologna
Postati sodoben. Beneški bienale in institucionalizacija “novega”
– 12.00 – 12.15 Razprava (Q&A)
– 12.15 – 12.45 prof. dr. Marina Gržinić, Academy of Fine arts Vienna
Pomen praktičnih izkušenj v procesu izobraževanja in nujnost povezovanja med muzeji/galerijami in univerzitetnimi platformami
– 12.45 – 13.00 Razprava (Q&A)
– 18.00 Otvoritev razstave NEXT GENERATION. Študenti likovnih akademij in univerzitetnih programov za vizualno umetnost
Sobota, 22. 10. 2022
– 10.00 Kava in pozdrav
– 10.15 – 10.45 V dialogu: Mara Ambrožič Verderber in Pepi Sekulich, doc. in dekan, AVA – Akademija za vizualne umetnosti, Ljubljana
Posebnosti izobraževalnega modela AVA Ljubljana: različnost pristopov med teorijo in prakso
– 10.45 – 11.15 Domen Ograjenšek, kustos in kritik sodobne vizualne umetnosti
Sodobni produkcijki pristopi
– 11.15 – 11.45 dr. Tadej Droljc, umetnik in raziskovalec
Pogled z mednarodne perspektive
– 11.45 – 12.00 Odmor za kavo
– 12.00 – 13.30 Umetnost prihodnosti, okrogla miza
Moderira: Tilen Žbona, izr. prof. Univerza na Primorskem, Pedagoška Fakulteta, Vizualne umetnosti in oblikovanje, Koper
Nika Erjavec, umetnica, Festival IZIS, 2022
GORGON URBAN, Academy of Fine arts Vienna
Sebastian Konzett, Academy of Fine arts Vienna
BIOGRAFIJE SODELUJOČIH
Marjetica Potrč
Marjetica Potrč je umetnica in arhitektka, ki živi v Ljubljani. Njeno delo poudarja opolnomočenje posameznika in skupnosti, orodja za reševanje problemov in strategije za prihodnost, ki presegajo neoliberalni dogovor in pričajo o neuspehih modernizma. Veliko je razstavljala po Evropi in Ameriki. Za 23. bienale v Sydneyju (2022) je ustvarila novo instalacijo, osredotočeno na rečne pravice. Bila je profesorica participativne prakse na Univerzi za likovno umetnost/HFBK v Hamburgu (2011–2018) in gostujoča profesorica tako na Massachusetts Institute of Technology (2005) kot na Fakulteti za umetnost in oblikovanje IUAV v Benetkah (2008, 2010). Je prejemnica številnih štipendij in nagrad.
Clarissa Ricci
Clarissa Ricci je izredna profesorica na Univerzi v Bologni. Njeno raziskovanje se osredotoča na zgodovino in mreže razstav, bienalov, sejmov in na sodobnost. Bila je prejemnica podoktorske štipendije Getty/ACLS za zgodovino umetnosti (2019–2020), pred tem pa ji je Univerza Iuav v Benetkah (2017–2019) zaupala raziskovanje temeljev Arte Fiera. Poleg tega je bila gostujoča štipendistka na univerzi Columbia v New Yorku, raziskovalni inštitut Getty v Los Angelesu pa ji je podelil štipendijo za knjižnične raziskave. Je avtorica APERTO 1980-1993. La mostra dei giovani artisti alla Biennale di Venezia (Postmedia Books, Milano, 2022) in je napisal številne eseje. Bila je urednica številnih zbirk, kot je tista na Beneškem bienalu z naslovom Starting from Venice. Študije o bienalu (2011), zadnja je Double Trouble. Razstave pred sejmi v sodobni umetnosti (2020). Poleg tega je ustanoviteljica in urednica akademske revije OBOE journal. O bienalih in drugih razstavah ter urednik pri Venezia Arti.
Marina Gržinić
Marina Gržinić je filozofinja, teoretičarka in umetnica iz Ljubljane. Od leta 1993 je zaposlena na Filozofskem inštitutu Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, danes pa deluje kot profesorica in znanstvena svetovalka. Od leta 2003 je tudi redna profesorica na Akademiji za likovno umetnosti na Dunaju, pogosto objavlja, predava po vsem svetu in se od leta 1982 ukvarja z video in medijsko umetnostjo. Za svoje znanstveno delo je leta 2007 prejela zlati znak SAZU. Gržinćevo teoretsko delo se osredotoča na sodobno filozofijo in estetiko po modernizmu. Usmerjeno je v teorijo ideologije, tehnologijo, biopolitiko/nekropolitiko, videotehnologijo in transfeminizem v povezavi z dekolonialnostjo.
Pepi Sekulich
Pepi Peter Sekulich je ustanovitelj in iniciator Inštituta A.V.A.- Akademije za vizualne umetnosti in njenih programov. Diplomiral je v Londonu /1992/ – Wimbledon colege of Art (University of the arts London). Kot gledališki scenograf je sodeloval pri več kot 30-tih gledaliških in plesnih predstavah s številnimi gledališči in skupinami: SNG Drama Ljubljana, Slovensko Mladinsko gledališče, PDG Nova Gorica, Mestno gledališče Ljubljana, Gledališče Ptuj, Koprsko gledališče, Fundacao Serralves Porto, Le Ballet Gent, En Knap… Sekulich je avtor filmskih scenografij za 12 celovečernih filmov in številnih srednje in kratkometražnih filmov kot so : Outsider 1995, Stereotip 1996, Ita Rina 1997, Spleti 1998, Ljubljana 1999, Zvenenje v glavi 2000, Varuh meje 2000, Desperado tonic 2001, Novi svet 2002, Jasnovidka 2003, Reality 2006 …Je dobitnik številnih nagrad za najboljšo filmsko scenografijo. Režija celovečernega dokumentarno-igranega filma: Vaja za smrt 2007. Je avtor številnih razstav in umetniških akcij. Poučeval je likovno umetnost in konceptualizacijo prostora na različnih Visokošolskih in umetniških institucijah.
Domen Ograjenšek
Domen Ograjenšek je diplomiral iz filozofije na Filozofski fakulteti v Ljubljani in deluje na področju sodobne umetnosti kot pisec, likovni kritik, raziskovalec in kustos. Je nekdanji urednik pri reviji ŠUM in njenem raziskovalnem kolektivu ter nekdanji član redakcije za kulturo in humanistične vede na Radiu Študent, kjer je delal kot urednik Art-področja – enourne radijske oddaje o sodobni umetnosti. V svojih raziskavah se osredotoča tako na klasično nemško kot na moderno francosko filozofijo, išče njune dis/kontinuitete kot tudi njun pomen za epistemologijo sodobnih umetniških praks. Trenutno opravlja doktorski študij na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju. Kurira letni odprti razpis U30+, ki ga izvaja Aksioma (Zavod za sodobno umetnost Ljubljana) za podporo nove produkcije mladih slovenskih umetnikov starih do 35 let. Ta program, ustanovljen leta 2013, želi poseči v vrzel med šolskimi leti in poklicnim svetom ter raziskati nastajajoče trende, teme, jezike in formate znotraj panorame slovenske sodobne umetnosti.
Tadej Droljc
Tadej Droljc (r. 1981) je slovenski interdisciplinarni umetnik in kreativni koder, ki deluje na področju elektronske glasbe, računalniško generirane avdiovizualne kompozicije in drugih oblik intermedijske umetnosti. Njegovo zadnje delo se osredotoča na to, kar imenuje pluralistični pristop k avdiovizualni kompoziciji v realnem času, kjer različne hierarhije med zvokom in sliko soobstajajo znotraj posameznih kompozicij. Je doktoriral iz avdiovizualne kompozicije na Center for Research in New Music (CeReNeM, UK) pod mentorstvom dr. Alexander Harker in prof. Pierre Alexandre Tremblay (ob podpori štipendije Ministrstva za kulturo RS). Za svoje nedavno delo je Tadej prejel nagrado Lumen Prize Student Award, štipendijo Dennisa Smalleyja za elektroakustično glasbo in prejel nagrado za najbolj obetavnega video umetnika na Madatacu. Delo iz njegovega skupnega projekta Synspecies je prejelo nagrado Edigma Semibreve in se uvrstilo v ožji izbor za nagrado Lumen v kategoriji gibljive slike. Tadej je nastopal in razstavljal svoja dela na festivalih ali galerijah po vsem svetu kot so Ars Electronica, L.E.V. Festival, Brighton Digital Festival, Marché du Film – Festival de Cannes, Semibreve, Galerija Kapelica, Madatac ali Athens Digital Arts Festival med drugim. S projektom Synspecies je postal tudi del ENCAC – European Network for Contemporary AV Creation. Trenutno sodeluje s Futurelab Ars Electronica pri projektu Immersify.
Nika Erjavec
Nika Erjavec deluje na področju raziskovalne intermedijske umetnosti, gledališča, fotografije in oblikovanja. Leta 2017 je diplomirala na oddelku za unikatno oblikovanje na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer trenutno zaključuje magistrski študij na oddelku za kiparstvo. V zadnjih letih raziskuje predvsem zaznavnost vibracije in zvoka, od njegove materialnosti do hiperobjektnosti okoljskih sprememb na ravni akustične krajine in širše. Za serijo instalacij (ne)VIDNO in hibridno umetniško raziskavo je leta 2019 dobila Prešernovo nagrado ALUO in bila nominirana za univerzitetno Prešernovo nagrado. V zadnjem letu se je predstavila s samostojnimi intermedijskimi razstavami v Mali galeriji BS in galeriji Alkatraz. V letih študija aktivno sodeluje na lokalnih in mednarodnih razstavah. Kot scenografinja, oblikovalka rekvizitov in fotografinja (Bronasta medalja Srbske fotografske zveze 2017) občasno dela v gledališču (SNG Ljubljana, MG Ptuj, MGL, SNG Maribor). Vzporedno se izobražuje na različnih delavnicah doma in v tujini ter pripravlja in vodi delavnice na temo kulturne dostopnosti, senzoričnih in materialnih potencialov ter o sodobnih okoljsko-družbenih kontekstih.
GORGON URBAN
Umetniški par GORGON URBAN se osredotoča na performativne akcije v javnem prostoru. Assembler je avdiovizualni umetnik, kreativni koder in glasbeni producent s sedežem v Avstriji (assembler.live). Robo Mihaly je dokumentarist s sedežem v Slovaški.
Sebastian Konzett
Magister Sebastian Konzett (1996, Dunaj) je digitalni umetnik, ki se osredotoča na 3D-modeliranje in animacijo. Trenutno študira post konceptualne umetniške prakse na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju in ima znanstveno izobrazbo s področja biologije in zlasti evolucijske antropologije (Univerza na Dunaju). Pri svojem interdisciplinarnem delu med znanostjo in umetnostjo se ukvarja s temami, ki obravnavajo različna dogajanja v družbi in njihov globalni vpliv na naravo in načine preživljanja.
