LUKA ŠIROK: NIČ OSEBNEGA |
Osebna razstava |
Galerija Meduza, Koper, 13. 3.─2. 5. 2026 |
Otvoritev: petek, 13. 3. 2026, ob 18. uri.
Kustosinja: Tina Jazbec.
Luka Širok, Ups, migranti, 2 del, 2023, akril na platnu; foto: Gaflab.
Luka Širok spada med vidnejše likovne ustvarjalce srednje generacije na Goriškem. Študij slikarstva je zaključil leta 2007 na Akademiji lepih umetnosti v Benetkah (Accademia di Belle Arti di Venezia), od takrat redno razstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah v Sloveniji, Italiji in drugje. V preteklosti je sodeloval v umetniških društvih Attivarte in SPA+A v Benetkah, trenutno pa je član združenja Fondazione Malutta iz Benetk ter DLUSP Ajdovščina. Ustvarja v različnih likovnih tehnikah kot so kolaž, risba, instalacija in kombinacije le teh, primarno pa je njegovo likovno ustvarjanje usmerjeno v slikarstvo. V Obalnih galerijah Piran se predstavlja prvič in sicer s serijama slik V redu sem (I'm fine paintings) iz leta 2023 in Ti? Jaz! (You? Me!) iz leta 2024. Obe seriji sta razstavljeni prvič, združeni v skupnem naslovu Nič osebnega (Nothing personal).
»V redu sem« je najpogostejši odgovor na vprašanje: »Kako si?«. V seriji slik s tem naslovom spremljamo drobne človeške drame, segmente vsakdanjega življenja, ki se dogajajo v skopo definiranem prostoru, zarisanim le s snopi svetlobe in posameznimi scenskimi detajli, kot so mize v restavraciji, debla dreves, avtomobilski žarometi. Človeške figure, zreducirane na zgolj osnovne obrise pa delujejo, kljub majhnemu formatu, izgubljene sredi ogromnega, skoraj monokromnega sveta. Dogajanje je za nas le zanimiva epizoda, odrska miniatura, ki ji vojeristično sledimo, ne glede na to ali gre za osebno stisko, hrepenenje ali svetovno krizo z begunci. Vizualno oprijemljiva tišina pa v slikah govori o vseh teh segmentih vsakdanjosti, ki jih sprejemamo v nevtralnem odgovoru V redu sem.
O seriji slik Ti? Jaz! Luka Širok pravi: »Usmerjam pogled k posamezniku, k iskanju svetlobe in njenemu razumevanju. Svetloba postane metafora za spoznanje, a tudi za pohlep: nekaj, kar ljudje občudujejo, uporabijo in nazadnje zavržejo«. Nenehna človeška potreba po dokazovanju, preseganju sebe in drugih ter na drugi strani nepomembnost teh osebnih podvigov in naporov za širšo družbo predstavlja okvir te serije slik. Dominantna, mestoma sovražna pokrajina, sredi katere se borijo naši junaki, v posameznih primerih posrka vse prisotne v skoraj abstrakten spoj svetlobe in teme.
Luka Širok se odlikuje kot izjemen pripovedovalec, ki z minimalnimi vizualnimi sredstvi in obenem slikovitimi naslovi posameznih slik, pred nami razgrinja paleto zgodb in dogodkov, zaznamovanih s komičnostjo ali tragičnostjo, včasih z obema hkrati. Anekdote povzemajo avtorjeve resnične ali fiktivne pripetljaje, vtise in spomine. Oddaljenost od dogajanja je za gledalca nujna, da to ne postane osebno, se ga ne dotakne in ga posledično ne spremeni. Nič osebnega je v tem kontekstu ironična oznaka za stanje, ki je za protagoniste naslikanih zgodb zelo osebno. Ironija zabriše meje med empatijo in brezbrižnostjo, in nas opominja, da to, kar se zdi nevtralno, lahko postane osebno. Nič osebnega tako ni zgolj izjava, temveč stanje duha, tako posameznika, kot družbe.
Tina Jazbec
