Jaka Jeraša: Fotografija |
Mestna Galerija, Piran |
Galerija Loža in Galerija Meduza, Koper |
18. december 2020 – 28. februar 2021
V treh osrednjih razstaviščih Obalnih galerij Piran bo med 18. decembrom 2020 in 14. februarjem 2021 na ogled velika pregledna fotografska razstava priznanega in uveljavljenega istrskega ustvarjalca Jake Jeraše (Ljubljana, 1953). Na njej bo predstavljen izbor več kot 100 fotografij različnih formatov iz umetnikovihže skoraj 50 let delovanja, kar bo ustrezno dokumentiranotudi v večjezični monografski publikaciji. Jeraševi številni vsebinski sklopi ali cikli – kot to sam umetnik izpostavlja – niso nikoli konkretno poimenovani. Kot navaja kustosinja razstave Nives Marvin, se pri Jeraševih opusih takoj prepozna »vrhunsko obvladovanje obrtnih znanj izbranega medija«, kar seveda ponuja gledalcu tudi »možnosti za vedno nove zgodbe in interpretacije, opredeljene z lastnim intimnim psihičnim in duhovnim stanjem. Motivno izhodišče mu predstavljajo istrska pokrajina in njeni urbani ambienti ter človeška figura, zlasti ženski akt, portret in avtoportret«. Prav te teme pa predstavljajo tudi rdečo nit te velike pregledne razstave.
Več o razstavi in umetniku
V Obalnih galerijah Piran fotografa Jako Jerašo spremljamo in z njim sodelujemo že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja dalje, ko se je po končanem šolanju v Ljubljani udeleževal mednarodnih fotografskih manifestacij, na primer Mednarodnega bienala kombinirane fotografije Koštabona, Fotoforuma šestih dežel in številnih drugih. Kot umetniškega fotografa smo ga predstavili na več samostojnih in skupinskih razstavah, kot avtor dokumentarnih fotografijse pojavlja tudi v neštetih publikacijah naše ustanove (zloženke, katalogi, monografije), kakor tudi na dobrodelnih umetniških akcijah in likovnih delavnicah, ki smo jih organizirali.
Njegovi številni vsebinski sklopi ali cikli – Jeraša jih nikoli konkretno ne poimenuje – dokazujejo, da sta mu po izraznosti enakovredni tradicionalna črno-bela in barvna fotografska tehnika. Vrhunsko obvladovanje obrtnih znanj izbranega medija mu ponujamožnosti za vedno nove zgodbein interpretacije, opredeljene z lastnim intimnim psihičnim in duhovnim stanjem.Motivno izhodišče mu predstavljajo istrska pokrajina in njeni urbani ambienti ter človeška figura, zlasti ženski akt, portret in avtoportret. Avtorjevo oko in intuicija s skrajno senzibilnostjo iščeta motiv ali dogodek. Kar s fotoaparatom zabeleži – za hip ustavi konkretno fizično stanje – jetorej domišljen izbor kadra in osvetljenost v nekem trenutku, ki sta enkratna in neponovljiva.
Znanemu dejstvu, da je fotografija najbolj verodostojno ogledalo nekega časa in miselnosti v njem, sledimo, ne glede na vsebino, tudi v predstavljenih Jeraševih ciklih. V nekaterih je z eksperimentiranjemdosegel abstraktno podobo, ki deluje kot slika, grafika ali risba, saj gledalec na prvi pogled le v detajlih prepoznava oblike iz fizične resničnosti. Očitno se Jeraša ne zadovolji zgolj s posnetki trenutnih svetlobnih stanj ali hipno videnih kadrov konkretnega motiva. Uporabi jih kot vzvode za nove interpretacije, hote avtorsko določljive z likovno izraznostjo, pomensko in simbolno sporočilnostjo. V svoji biti se nam tako odstira, seveda v smislu izraznosti, ekspresivna moč mojstrove fotografije.
Čas hitrega tehniciziranega načina življenja močno vpliva tudi na pojmovanje in funkcijo fotografije. Računalniki in digitalizacija ter današnji vrhunsko tehnološko izpopolnjeni pametni telefoniomogočajo nešteto hitrih učinkov in zlasti hiperprodukcijo posnetkov. Le-ti nas agresivno obdajajo povsod, ne le na družbenih omrežjih, zato je soočenje in vpogled v Jerašev fotografski opus dokaz, da le profesionalni odnos do izbranega medija lahko ustvari kakovostno delo. Na njegovih podobah je vedno opazno spoštovanje in ohranjanje tradicionalnih vrednot medija, hkrati pa sprejemanje modernizma v smislu skrajno individualne likovne interpretacije.Jeraša se iz klasične vloge fotografa dokumentarista ali poročevalca spremeni še v ustvarjalca, avtentičnega interpretatorja konkretnega časa in prostora ter lastnega doživljanja in dojemanja mikro in makro sveta, v katerem živi. Znani rek, da fotografija pove več kot tisoč besed, seveda velja tudi za Jeraševo fotografijo, kipa gledalcu ponuja mnogo več, popelje ga lahko v skrivnostne nadprostorske in nadčasovne razsežnosti, v različne zavestne in podzavestne interpretacije, skratka ga angažira in z njim vzpostavi dialog.
Bogat izbor fotografij iz Jeraševega skoraj petdesetletnega opusa bo prvič na ogled v trehrazstaviščih:v Mestni galeriji Piran, v Galeriji Loža in v Galeriji Meduza v Kopru.Prav tako bo prvič ustrezno strokovno in celovito zajet v večjezični monografiji s teksti različnih avtorjev (Andrej Medved, Nives Marvin, Boris Šuligoj, Jelka Pečar) in obsežnim dokumentarnim aparatom kustosinje razstave Nives Marvin.Posebna zahvala za podporo pri realizaciji nestrpno pričakovane prve Jeraševe monografije gre seveda tudi vsem sponzorjem (Agraria Koper, Tiskarna Dtp Ljubljana, Okolje Piran d.o.o, Mennyacht Portorož, Elitek d.o.o. Koper, Vinakoper Koper, DDD d.o.o. Koper, Singavision d.o.o. Izola).
Jaka Jeraša je bil rojen 14. 10. 1953 v Ljubljani. Od drugega leta starosti do leta 1980 je živel v Piranu. Po končani fotografski šoli v Ljubljani leta 1971 se je zaposlil kot propagandni fotograf v Litostroju v Ljubljani, kjer se je seznanil s fotografskim mojstrom Petrom Kocjančičem, ki ga je navdušil z umetniško fotografijo. Leta 1975 se je vrnil v slovensko Istro, kjer je bil kot fotoreporter najprej zaposlen pri časniku Primorske novice, nato pa v Design studiu Mak. Od leta 1985 je član Društva oblikovalcev Slovenije, od leta 1986 deluje kot samostojni kulturni delavec in je član Društva fotografov Slovenije. Samostojno razstavlja od leta 1978 ter od leta 1976 sodeluje na skupinskih razstavah doma in na tujem. Udeležil se je tudi številnih likovnih delavnic. Živi in dela v Kopru.
Info COVID-19
Glede na trenutne razmere v zvezi z Odlokom o začasni prepovedi ponujanja kulturnih in kinematografskih storitev končnim uporabnikom v RS (Uradni list RS, št. 165/20, z dne 16. 11. 2020), ki uravnava zajezitev in obvladovanje epidemije COVID-19, bomo pravočasno sporočili morebitne spremembe glede poteka otvoritve ali finissaga, ogleda razstav, javnih vodstev in predstavitev ter z njimi povezanimi dogovorjenimi datumi.
