V nedeljo, 15. novembra 2020, je v Zagrebu umrl Ivan Kožarić, priznani hrvaški kipar in akademik, avtor ene od kamnitih skulptur v parku Forma viva na Seči pri Portorožu.
Kožarić (rojen leta 1921 v Petrinji) je študiral kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu, kjer je zaključil tudi specialko pri prof. Antonu Augustinčiću. Za njegov umetniški razvoj je bilo pomembno nekaj mesečno študijsko bivanje v Parizu, kjer je imel priložnost spoznavati aktualna gibanja v evropski umetnosti. V začetku šestdesetih let je bil član neformalne umetniške skupine Gorgona. Njegov razstavni itinerarij je bogat, saj obsega kar šestdeset osebnih predstavitev in preko dvesto skupinskih razstav doma in na tujem. Med slednjimi izstopajo Beneški bienale, Bienale v Sao Paolu in kasselska Documenta, na katero je umetnik v celoti preselil svoj zagrebški atelje (preko 6000 eksponatov), ki je danes del stalne zbirke zagrebškega Muzeja sodobne umetnosti. Avtor je zastopan v pregledih evropskega in svetovnega kiparstva. Številna njegova dela pa se nahajajo v svetovnih galerijah in muzejih, med drugim newyorškem Muzeju moderne umetnosti – MoMA, kakor tudi na prostem, v Zbirki kamnitih skulptur Forma viva Portorož.
Kožarić je namreč sodeloval tudi na nekaterih kiparskih simpozijih, ki so se od petdesetih do osemdesetih let prejšnjega stoletja odvijali v prostoru nekdanje skupne domovine (Bačka Topola 1958, Aranđelovac, 1968, Labin 1970, Cazin, Ostrožac 1975). Leta 1981 je bil povabljen tudi na portoroško Forma vivo (Miroslav Chlupač, Yutaka Okano, Bjørn Nørgard, Leonard Rachita, Đjorđije Crnčević).
Zvest svojemu enostavnemu likovnemu izrazu, ki ga opredeljuje redukcionizem in abstrahirana kiparska oblika, je izklesal kip z naslovom Kamen. Njegovi minimalni posegi, shematična igra površinskih zarez in zglajeni detajl pravokotne udrtine, puščajo plastično obliko pravzaprav nedorečeno, s čimer na nek način nasprotuje oziroma se zoperstavlja formalno in vsebinsko bolj dodelanim simpozijskim plastikam v neposredni bližini. Skulptura je ohranila prvotno lego obcestnega znamenja, kot si jo je zamislil kipar, da simbolično zaznamuje pot do jedra seške galerije.
