Güenter Brus: Vabimo vas na otvoritev …
1983, svinčnik / papir, 30 x 21,5 cm
Zbirka Meduza


Avstrijsko umetniško gibanje Dunajski akcionizem velja za eno najbolj zanimvih umetniških izkušenj druge polovice 20. stoletja. Poleg Otta Muehla, Hermanna Nitscha (nekateri viri navajajo tudi Arnulfa Rainerja) in kasneje Rudolfa Schwarzkoglerja je bil aktiven predstavnik te skupine tudi Güenter Brus (1938). V nemirnih šestdesetih in sedemdesetih letih so njeni člani zagovarjali avtentično in radikalno reakcijo proti dogmatizmu tistega časa. Pri uprizarjanju ritualov, namerno polnih napetosti in krutih prizorov, so se dotikali vprašanj identitete, ustvarjalnosti in položaja umetnosti v kontekstu socialnega.

Delovanje Güenterja Brusa je vključevalo akcije, danes ohranjene v umetniških in dokumentarnih fotografijah, pa tudi risbah, kjer kot osrednji predmet svojega zanimanja izpostavlja človeško telo, s povdarkom na lastnem telesu, s katerim je prestopal meje lastne fizične vzdržljivosti. V izzivalno agresivnih prizorih je nastopal na otvoritvah galerijskih razstav, neredko pa tudi po mestnih ulicah. Leta 1968 sta z Ottom Muehlom v akciji Umetnost in Revolucija na dunajski Univerzi povzročila javni škandal, zaradi katerega sta morala začasno zapustiti domovino. V akciji je Brus svoje telo premazal z lastnimi iztrebki, masturbiral ter med prepevanjem avstrijske himne žaljivo zmerjal predstavnike domače politike ter tuje državnike. Kljub temu ga je Avstrija po skoraj tridesetih letih (1996) nagradila z najvišjim državnim priznanjem.

S tovrstnimi poskusi, ki temeljijo na mejnih izkušnjah in nadzorovani samouničujoči agresiji proti lastnemu telesu, se avtor umešča med predhodnike oziroma aktivne predstavnike “telesne umetnosti” (body art). Ob ukvarjanju s fizično govorico lastnega telesa pa avtor ni zapostavljal raziskovanja slikarskega dejanja (navezava na fašizem, vendar predvsem kot nasprotovanje njegovim formalnim okvirom), čemur se je intenzivno začel posvečati kasneje, v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja.

Dela avstrijskega umetnika Güenterja Brusa (1938), aktivnega predstavnika dunajskega akcionizma, so bila uvrščena na številne mednarodne razstave, kot so kasselska Documenta (V, VII) beneški Bienale ali Bienale v Sydneyju. Izjemno obsežno zbirko njegovih del od leta 1960 do danes hrani zasebna avstrijska zbirka Essl v Klosterneuburgu v Avstriji. Med kraje, ki so gostili njegove manjše in večje samostojne razstave in veljajo za ključna prizorišča sodobne umetnosti (London, Pariz, Dunaj, Amsterdam, Berlin …), se uvršča tudi Koper, kjer je avtor leta 1983 imel manjšo razstavo risb.

Güenter Brus je za samostojno razstavo pastelov v Galeriji Meduza sam izdelal vabilo. Lastnoročno izpisano besedilo na formatu pisarniškega papirja je dopolnil z izvirno risbo, v kateri z značilno ekspresivno potezo (mestoma ustvarja vtis, da se ta celo secesijsko ukrivi) avtorsko interpretira mit o smrtonosnem pogledu kačaste Meduze.

Majda Božeglav Japelj