Forma viva 2021: Finissage |
Ob 17.00 uri, predstavitev kipov umetnikov simpozija 2021 |
Ob 18.00 uri, zaključek in zahvale |
Sledila bo video projekcija in dogodek Vincenta Ceraudoja
Les statues meurent aussi, Chris Marker
Paris City ghost, Vincent Ceraudo
V Obalnih galerijah Piran smo se odločili za praznovanje zaključka letošnje slavnostne edicije jubilejnega kiparskega simpozija Forma viva 1961-2021 tako, da smo k sodelovanju povabili francoskega umetnika Vincenta Ceraudoja. V duhu teme letošnje edicije, ki je posvečena povezovanju umetnosti in narave, bo organiziran ogled parka s kolesi, Bike-in, ki bo neke vrste ekološka reinterpretacija drive-in kinematografov na prostem iz šestdesetih let.
Začetek bo ob 17.00 uri na kiparskem delovišču na Seči. Ob prisotnosti Mare Ambrožič Verderber, direktorice Obalnih galerij Piran, dr. Majde Božeglav Japelj, kustosinje OGP, ter predstavnikov obalnih občin, sponzorjev in ostalih sodelavcev, bodo umetniki predstavili svoje kiparske stvaritve. Obiskovalci si bodo lahko pobliže ogledali letošnje kipe (kiparji: Max Seibald, Alberto Scodro, Jure Markota, Mario Lopes) ali se sprehodili po parku.
Ob 18.00 uri bomo s kratkim zahvalnim nagovorom uradno zaključil simpozijski dogodek neposredno na delovišču.
Sledila bo video projekcija na posebej za ta namen izdelanem makro platnu v parku skulptur (predel Linder). Predstavljen bo avtorski video Vincenta Ceraudoja, Paris City Ghost, in delo Les statues meurent aussi, ki sta ga 1953 leta posnela mednarodno priznana avtorja Chris Marker in Alain Resnais. Obe deli sta, kljub časovnemu zamiku, v medsebojnem dialogu in slavita odnos do skulpture, arhitekture in krajine v razmerju do človeka in sodobne družbe.
Veselimo se zaključka in druženja z vami!
Video program
Les statues meurent aussi (1953), Chris Marker, Alain Resnais, Ghislain Cloquet, video, 30 minut. Courtesy Présence Africaine, Pariz.
Ko so ljudje mrtvi, postanejo del zgodovine. Ko so kipi mrtvi, postanejo del umetnosti. To botaniko smrti imenujemo kultura. " Prvi stavki dela Chrisa Markerja in Alaina Resnaisa popolnoma zajamejo pomen celotnega videa. Les statues meurent aussi, ki ga je leta 1950 naročila revija Présence Africaine, pripoveduje, da so kipi, ki so vedno veljali za negibne in nežive predmete, tudi nosilci svoje materialnosti in jih je zato treba obravnavati kot živa bitja, ki imajo svoj življenjski cikel. Skulpture, ki jih filtrira pogled kamere, se začno buditi v življenje in se skozi občudovanja vredno delo obeh režiserjev povežejo z družbenim kontekstom in vizualno kulturo, katere del sta, ter se odpirajo novim pomenom in sodobnim interpretacijam. To je eno prvih del Chrisa Markerja, ki bo skupaj s kolegom Alainom Resnaisom izstopal kot referenčna točka francoskega novega vala.
Paris City Ghost (2015), Vincent Ceraudo, 4k video, 5’55 minut.
Leta 2015 Vincent Ceraudo po naključju odkrije obstoj popolne replike Pariza v predmestju kitajskega mesta Hangzhou, arhitektonskega projekta, ki združuje nadrealizem, postmodernizem in utopične sanje. Hangzhou je 11.000 km oddaljen od francoske prestolnice. Avtor s pomočjo brezpilotnega letala povezuje estetiko aerofotografije z občutkom tesnobe, ki jo povzročajo nadzorni sistemi, in posname najbolj fascinantne kotičke mesta ter izpostavi fizične in psihološke meje te arhitekture. Video raziskuje dvojno naravo tega mesta duhov; na eni strani je njegova nadrealistična replikacija obstoječega mesta, na drugi strani pa deluje kot okno v distopično prihodnost, puščavsko in zapuščeno, v kateri avtor vidi prihodnjo različico sebe, kako tava skozi njo brez ustreznega cilja in smisla.
