Achiam (Ahiam Shoshany) je bil rojen leta 1916 v kraju Beit-Gan (Galileja). Temeljno izobrazbo v ekonomiji je pozneje zamenjal z delovno izkušnjo kamnoseka v jeruzalemskih kamnolomih. Konec petdesetih let prejšnjega stoletja je študijsko bival v Parizu, kjer je iz odpadnega kamenja klesal skulpture (mdr. v slogu naivne umetnosti). To obdobje je zaznamovalo druženje z znanimi umetniki, kot so Dubuffet, Dali, Zadkine, Picasso in Brancusi. Sodeloval je na številnih razstavah in prejel pomembna priznanja, kot je Grand Prix des Beaux-Arts v Parizu leta 1965. Njegove javne plastike najdemo v Izraelu, Avstriji, Sloveniji in Franciji. Živel in ustvarjal je v francoskem mestu Sèvres, kjer se mu je leta 2005 iztekla življenjska pot.
Achiamov slog poenostavljenih figuralnih oblik se navezuje na estetsko čist jezik romunskega kiparja Constantina Brancusija. Tudi skulptura, posvečena vsem padlim za svobodo, govori o brezčasni izrazni moči primarne, arhaične likovne govorice. Trpljenje, neprikrito bolečino trpečega razbiramo v profilu velike ležeče glave s praznimi očesnimi votlinami in grozeče razprtimi usti. Kot nemi krik, ki vizualno močno odzvanja v prostoru, uklene gledalčev pogled takoj, ko vstopi v ta s cipresami obdan del parka. Glava leži na masivnem podstavku, kar daje skulpturi potrebno monumentalnost in patos spomeniškega obeležja.
