Anton Flego: Potovanje zaskrbljenega duha |
Galerija Loža, Koper |
30. maj 2019 – 18. avgust 2019 |
Odprtje: četrtek, 30. maj 2019, ob 19.00 uri
ARHEOLOŠKA ŠALA, keramostrip, podglazurna poslikava, 2r: 35 cm
IGRA Z OTROKOM, 1975, patinirana terakota, 40 x 43 x 25 cm
NASPROTNA SMER, 2001, glazirana keramika, 58 x 47 x 20cm
TEHNOLOŠKI BOJ NASPROTIJ, 2015, poglazurna poslikava, 2r: 44 cm
Izstopam iz objema Kronosa,
da naredim čas brezčasen,
da izničim dogajanje na minimum,
da se prepustim idili brezčasnosti
ograjeni s čarobnim krogom miru.
(Anton Flego, 1988)
Avtor te kitice je Anton Flego, akademski kipar, likovni pedagog in mentor, ki je občasno ustvarjal tudi na področju scenografije in industrijskega oblikovanja, ter na poetičen način opredeljuje njegov filozofski nazor in posledično njegov modus vivendi. Od leta 1964, od diplome iz kiparstva, spremljamo Flegovo samosvojo ustvarjalno pot; popolnoma neobremenjeno s sočasnimi smernicami. Desetletja iskanja, eksperimentiranja in raziskovanja različnih likovnih zvrsti ter pridobivanje novega znanja in izkušenj, ki jih je ̶ v simbiozi z verjetno tudi številnimi samoizpraševanji in samopotrjevanji o začrtani likovni smeri ̶ ves čas udejanjal v keramiki, kiparstvu, slikarstvu, risbi in grafiki. Njegov opus je velik, pa tudi raznolik tako po tematski izpovednosti kot po izbiri likovne zvrsti in tehnike: sledimo številnim vsebinskim premenam kot avtorjevim najbolj iskrenim in subjektivnim opredmetenjem sočasnih dogajanj, doživljanj in občutenj le-teh. Dr. Cene Avguštin je leta 1985 ob razstavi Flegovih del v Trstu razmišljal: “Če umetnost želi biti neke vrste ponovitev človeka in njegovih dejanj na višji ravni, transplantacija njegovih misli in čustvovanj v slikarsko oziroma kiparsko gradivo in formo, so Flegove plastike del njega samega in vsega tistega, kar v njem živi, rast, ki se prebuja in zamira, moč, ki se rojeva in izgineva hkrati." Res nam že hiter vpogled v Flegov atelje, v njegovo več kot pol stoletja dolgo obdobje ustvarjanja, pomeni vpogled v njegov intimni svet ter nam hkrati potrjuje, da se danes soočamo s skrajno subjektivnim opusom, neprimerljivim s sočasnimi likovnimi govoricami, kar je gotovo posledica njegovega vztrajanja na premišljeno hoteni samosvoji umetniški poti. Leta 1983 je – že kot uveljavljeni likovnik, kar dokazujejo številne osebne razstave in sodelovanje na skupinskih predstavitvah – zapisal: " Človek, posameznik, je kakor izvirnik iz modela za petmilijardno človeško mravljišče. Življenje posameznika je v tej množici enkraten, neponovljiv preblisk zavedajoče se snovi v mrtvo gibanje vesoljskega časa. Človekova podoba v tem času, njegov temperament, značaj, prav vse se razlikuje od umrlih in soživečih njegovega rodu. In prav ta zavest enkratne prisotnosti in hkrati minljivosti poraja razpoloženje ustvarjalnega vzgona in željo, da bi zavedajoče se življenje v svoji unikatnosti pustilo za seboj izvirno sled v duhovnem ʽproizvoduʹ, ki je spoznanje skrivnostnega smisla življenja. “
Anton Flego si je osnovno kiparsko znanje pridobil na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je diplomiral pri profesorju Borisu Kalinu: v zgodnjem obdobju kipar ne glede na izbrano likovno zvrst in tematiko ohranja tradicijo v upodabljanju človeške figure z diskretno prisotno ekspresionistično noto v smislu avtorjeve želje in hotenja v izpovedovanju navzven, torej sporočilnosti. Leta 1980 je ob umetnikovi samostojni razstavi v koprski Galeriji Loža Andrej Medved med drugim zapisal: “Flega sicer v začetku sedemdesetih let zanima ekspresionistična, pregljevska figura: v zanosu, patetična, trpeča, ter lirične, estetske podobe ležeče žene ali erotične dvojice. Potem, naenkrat ga pritegne rast, vegetabilna forma. Rastlina je kakor misel, kot drevo, ki se dviguje v prostor: drevo življenja, ki se v krošnji spremeni v čoln in se pozibava na valovih. " In prav tu še: “Na plastike akademskega kiparja Antona Flega so vplivale različne predstave, od fantastične boševske do večpomenske indijske umetnosti, vendar pa je to v resnici svoj, izrazit, nenavaden svet, ki se skozi različne ustvarjalne faze vse bolj dinamizira, giblje, zavrti. Lahko ga razdelimo na tri obdobja: rastlinsko (vegetabilno), abstraktno in futuristično, kjer je v ospredju človek-stroj."
Neprekinjeno je vsa desetletja spiritus movens Antona Flega v neskončni zakladnici arhetipskega, mitološkega, tudi kolektivno nezavednega, v zgodovini, v literaturi, v spominih in asociacijah, v naravi in kozmosu ter enakovredno tudi v tistih vedenjih, znanju in izkušnjah, ki ne temeljijo le na videnem. V ustvarjalnem procesu mu je zelo pomembno notranje podoživljanje, razmišljanje, občutenje in čutenje: torej mu je ustvarjanje nuja, da skozi poseben obred opredmeti lastna najgloblja in najbolj prvinska psihološka stanja, mentalna in emocionalna: tu pa se neprekinjeno prepletajo sedanjost in preteklost, aktualna dogajanja in davno stare zgodbe, sedanja resničnost in vedno skrivnostno vabljivi staroveški in drugi miti, mikro in makro svetovi ter kozmosi. Flegove nove likovne vizualizacije postanejo fizične nosilke intimne izpovedi vedoželjnega in senzibilnega likovnika, ki s prepoznavnimi liki in zgodbami nagovarja gledalca z univerzalnimi vprašanji o vlogi človeka in človeštva ter njunega obstoja v konkretnem prostoru in času ter v univerzumu, tudi o tostranstvu in onostranstvu. Povsod naletimo na narativne elemente in figure, ki so njegove metafore in nosilke simbolnih pomenov: le-te pa nas popeljejo v posebno atmosfero arhetipsko elementarnega in mitično skrivnostnega, pak tistim drugim, katerim prepoznavamo dejanski izvor v naravi, pogosto avtorju tako priljubljenemu podmorskemu svetu. Ta je z določljivimi motivi favne in flore tako resnično lep, da je hkrati pravljično fantazijski: kipar se mu je že leta 1988 poklonil tudi z verzi:
V globinah morja je življenje kot čipka,
potopljeno v skrivnostno meglico sence,
kjer so tudi barve mir,
kjer je tudi svetloba in senca mir.
In če je ritem,
se sam v sebi zanika.
V soočenju z avtorjevim opusom je zelo opazno dejstvo, da Flega v številne upodobitve vsebinsko močno izzivajo še sočasen hiter razvoj tehnologij na vseh področjih ter posledično spremenjene družbene razmere in medčloveški odnosi, saj le-ti vse bolj globalno obvladujejo celotno človeštvo. Dr. Cene Avguštin je v zgibanki ob razstavi v Trstu v Slovenski prosveti leta 1985 zapisal: “Flego sledi utripajočim očem dobe, njeni nebogljenosti, da bi našla trdna tla. Stari temelji so porušeni, novih še nismo zgradili. Naš čas ni doba piramid, je doba vrtljivih koles. In če je kipar želel to misel izpovedati, je našel primerno obliko zanjo. " Revolucija v razvoju številnih novih strojev, robotov in drugih visokotehnoloških naprav, ki so sicer rezultat človekovega uma v zadnjih desetletjih, človeku niso več zgolj v pomoč, ravno obratno: vse bolj jim je podrejen, že odvisen, celo zasvojen z njimi. Že v osemdesetih letih je Flego s svojimi stvaritvami, ki jih je javnosti predstavil na več razstavah, v bistvu opredmetil svojo kritiko in svoj manifest o sočasni hitri tehnološki dobi, ki v svojem bistvu zanemarja človeka, ter hkrati svojo vizijo, tudi strah pred prihajajočo agonijo sodobne civilizacije. Andrej Medved pa je v zloženki (Galerija Loža) leta 1980 zapisal: “Divji ritem, silnice moči ter neomajna energija, ki nas dviguje nad vsakdanjost: kolo in stroj postaneta telo, ki ne pozna trpljenja. Zavlada Tehne, Dynamis, Idea: kot nori, ustvarjalni beg, fantastičnost in fantazija. Toda: še obstaja dvom. Vendar pa vračanje k naravi, k ʹnaravni proizvodnjiʹ: k tihi rasti ni mogoče. To vračanje je zdaj nostalgični privid in iluzija, romantični efekt, ki nima mesta. “
Anton Flego je strokovni in širši javnosti najbolj poznan kot keramik, ki ustvarja še v kiparstvu in slikarstvu, sam pa je izjavil (Primorske novice, 20. 9. 1983): " Keramika zahteva kiparski in slikarski občutek, sožitje obojega, in jo je treba vrednotiti le v taki povezavi. Je zahtevna umetniška zvrst, ki združuje formo in barvo, uporabnost in čisto izpoved. Vse te karakteristike se prepletajo: enkrat je poslikava spremljava obliki, drugič oblika nastane zaradi poslikave, včasih je forma sama ali pa dominira barva. Prav v tem je tudi njen čar. " Avtor je prvo znanje pridobil že na keramičnem oddelku srednje šole za oblikovanje in se je kot kipar temu področju posvetil z vso vnemo kmalu po diplomi, čeprav je bila takrat keramika v razstavnih programih galerij prej izjema kot pravilo. Očitno so ga sama tehnologija gnetenja in modeliranja gline, sušenja, žganja in drugih postopkov ter seveda neskončne možnosti v izraznosti in estetskosti tako izzvale, da mu vsa desetletja pomeni glavno zanimanje in zavzetost. Znano je, da je že v najstarejšem obdobju, v neolitiku, človek spoznal lastnosti in zakonitosti zemlje ter jo tudi oblikoval v uporabne predmete: številne arheološke najdbe iz tega časa, pa tudi poznejših, pričajo, da je bilo in je področje keramike zaradi več razlogov še vedno stalnica v naši zgodovini. V najstarejših časih je zaradi nujnosti preživetja prevladovala uporabna keramika, kasneje tudi zaradi ekonomskih razlogov, toda vedno sta ob tem prisotna človekovo hotenje in nuja v polepšanju tudi vsakodnevno rabljenih predmetov. Za vsakega ustvarjalca pa je poseben izziv sam postopek: glina kot voljna, gnetljiva in obvladljiva snovnost se vdaja spretnim rokam kiparja, ki modelira želeno formo, sledi vznemirljivo žganje v peči, ki mehko snov preobrazi v trdno in trajno formo. Seveda so za ta dolgotrajni proces potrebna še velika natančnost in kar filigranske spretnosti, posebno znanje in veščine, vse povezano z vlažnostjo surove gline, s temperaturo pečenja, zakonitostjo krčenja ali raztezanja, prav tako pa posebne izkušnje pri nadaljnjem postopku glaziranja in ponovnega pečenja. To je zahteven in celovit postopek, ko mora likovnik obvladati tudi določeno znanje kemije, fizike in drugih ved. Flega pa očitno ves čas prav ta zapletena tehnika navdihuje, da nenehno raziskuje, poskuša in odkriva različne tehnične pristope (od stare tehnike enkavstike do klasičnega glaziranja s pigmenti in številne druge tehnike), ki mu hkrati dajejo možnosti za materializiranje lastne intimne izpovedi in sporočila. Vsekakor je njegova keramika, ne glede na obliko (tridimenzionalna plastika, keramoslika, keramoplastika, keramostrip, posodje, objekti …), unikatna in je nosilka njegovega dialoga navzven. Sam je že leta 1983 v zloženka ob razstavi v Galeriji Alga v Izoli zapisal: “Umetniška keramika je unikatna. Pod oblikovalčevimi rokami in ustvarjalčevo voljo dobiva material obliko in barvo, zadnji videz in zven pa ji da visoka temperatura, saj v peči pri 1000°C ni mogoče ničesar več popraviti, spremeniti. Vsak prijem, dotik v obliki ali poslikavi, je natančen rokopis oblikovalčeve ʽneposredne ʹ roke, misli. “
Razstavljena Flegova keramika je na pričujoči razstavi v Galeriji Loža iz različnih obdobij, je v različnih tehnikah in oblikah, opazujemo reliefno obdelane površine ali gladke opne s posebno luminoznostjo, presenetijo nas razkošne živobarvne poslikave ali monokromne površine opečnatih barv. Od obiskovalca zahtevajo, da k njim pristopi previdno, počasi in spoštljivo, saj je tu mojstrsko udejanjeno vse njegovo kiparsko, slikarsko in drugo likovno znanje in vedenje, njegov perfekcionizem, njegova mentalna in emocionalna podlaga, njegov globoko spoštljiv odnos do tradicije in preteklih civilizacijskih dosežkov; v njih je opredmetena avtorjeva intimna hvalnica naravi, življenju in vsemu lepemu ter hkrati opomin in klic nam in bodočim rodovom k ohranjanju le-teh.
Anton Flego (1938, Novo mesto) je leta 1964 diplomiral na Akademiji likovnih umetnosti v Ljubljani na oddelku za kiparstvo pri prof. Borisu Kalinu. Od leta 1948 živi v Kopru, od diplome do upokojitve pa je deloval kot likovni pedagog. Ustvarja v keramiki, kiparstvu in slikarstvu, občasno je deloval še kot industrijski oblikovalec in na področju gledališke scenografije.
Razstavo spremlja monografska publikacija s predstavitvijo Flegovega ustvarjanja s tekstom Nives Marvin, kustosinje razstave in s prvič objavljeno bio-bibliografijo (Nives Marvin), življenjepis je prispevala družina Flego, fotografije Jaka Jeraša, oblikovala jo je Duška Đukić.
Info: Nives Marvin, 041 630 689, nives.marvin@obalne-galerije.si
