POŠASTI SO LJUDJE –
Skupinska razstava |
Galerija Loža, Koper, 13. 3.–7. 6. 2026 –
Otvoritev: petek, 13. 3. 2026, ob 19. uri |
Kustosinja: Nina Jeza,
Koordinacija: Ana Papež.
”All monsters are human".
(sestra Jude Martin, American Horror Story).
Razstava Pošasti so ljudje v svoji tretji postavitvi – prva je bila leta 2022 v Mestni galeriji Nova Gorica, druga leto pozneje v Miheličevi galeriji na Ptuju – nadaljuje raziskovanje pošastnega kot družbenega in psihološkega konstrukta. Namesto pošasti kot izjem, anomalij ali mitoloških figur se razstava osredotoča na človeka, na njegove strahove, projekcije, nasilje in nezmožnost sprejemanja drugačnosti. Pošastnost se ne pojavlja kot nekaj zunanjega ali izjemnega, temveč kot posledica družbenih mehanizmov, ideologij in kolektivnih obsesij, ki se v sodobnem času zlahka normalizirajo in postanejo del vsakdanjega reda.
“Pošast” je tako razumljena kot projekcija tistega, kar presega meje sprejemljivega, razumljivega ali nadzorljivega, zato ne gre za vprašanje abnormalnosti, temveč za razmerja moči: za procese izključevanja, stigmatizacije in razčlovečenja, ki se pogosto skrivajo za racionalnimi razlagami, moralnimi normami ali navidezno nevtralnimi diskurzi. Pošastno ni nekaj, kar bi se dogajalo na robu družbe, temveč se rojeva v njenem središču.
V 21. stoletju se kljub znanstvenemu in tehnološkemu napredku še vedno soočamo z vztrajnimi stereotipi in predsodki, povezanimi z identitetami, telesnostjo, duševnim zdravjem, migracijami, spolnostjo in družbenimi manjšinami. Družbena omrežja in digitalni mediji pri tem ne delujejo zgolj kot prenašalci informacij, temveč kot prostori proizvodnje strahu, dezinformacij in ideoloških konstrukcij, kjer se brišejo meje med znanstvenim diskurzom, osebnim prepričanjem in fikcijo.
Skozi vizualne umetniške prakse želi razstava odpirati prostor za soočenje z grotesknim, srhljivim in travmatičnim, vendar ne kot senzacionalističnim učinkom, temveč kot refleksijo realnih družbenih stanj. Podobe demonov, pošasti, norcev, frikov in tesnobnih prizorov delujejo kot metafore sodobnega sveta, zaznamovanega z izkušnjami pandemije, vojne, ekonomske negotovosti in nenehne izpostavljenosti podobam nasilja ter gledalca soočajo z nelagodjem, ki je sestavni del razumevanja sveta.
Tokratna postavitev razširja časovni in vsebinski okvir s povezovanjem sodobnih umetniških praks z deli umetnikov prejšnje generacije, katerih opus zaznamujejo eksistencialna vprašanja, motivi smrti, razkroja, tesnobe in človeške ranljivosti. Ta dialog med različnimi generacijami umetnikov pa dodatno poglablja razumevanje pošastnega kot univerzalnega in trajnega elementa človeške izkušnje.
Razstava Pošasti so ljudje tako ne ponuja enoznačnih odgovorov, temveč vzpostavlja prostor za kritično in etično razmišljanje o družbi, v kateri pošasti niso več zunaj nas, temveč so pogosto rezultat naših lastnih dejanj, strahov in kolektivnih slepil ter odpira prostor, v katerem se meje med opazovanjem in vpletenostjo postopoma zabrišejo, pošastno pa se razkrije kot nekaj, kar ni nikoli povsem izven kolektivne izkušnje.
Razstavljajo:
Mirsad Begić, Goran Bertok, Andrej Brumen Čop, Matej Čepin, Tina Dobrajc, Mito Gegič, Milan Golob, Natalija Šeruga Golob, Zdenko Huzjan, Marko Jakše, Janez Kardelj, Mateja Kavčič, Ira Marušič, Matjaš Diego Zadel Dellamorte, Betina Habjanič, Karin Vrbek, Jože Tisnikar, France Mihelič, Zoran Mušič.
