Stojan Batič je bil rojen leta 1925 v Trbovljah. Študij kiparstva s specializacijo je zaključil leta 1951 na Akademiji likovnih umetnosti v Ljubljani, kjer sta bila njegova profesorja Boris Kalin in Frančišek Smerdu. Kasneje se je kot prvi slovenski štipendist izpopolnjeval v Parizu pri kiparju Ossipu Zadkinu. Kasneje je študijsko veliko potoval po Evropi. Njegova intenzivna angažiranost snovanja spomeniške plastike se je začela 1946 in šteje nekaj več kot trideset del. Nekoliko manj obsežna je produkcija skulptur v javnem prostoru, med katerimi sta tudi simpozijska skulptura na portoroški Formi vivi in bronasta figura Prometeja na Tartinijevem trgu v Piranu. Poleg javne plastike večjega formata je obsežen in vsebinsko raznolik tudi njegov osebni kiparski opus, saj zajema bogato zbirko male plastike, številne opreme poslovnih stavb in prekooceanskih ladij ter serijo portretne plastike za javne in zasebne naročnike. Batič je ob kiparstvu v različnih materialih vseskozi gojil risbo, tudi ko ni predstavljala idejne predloge za končne kiparske realizacije. Rezultati njegovega ustvarjanja so bili predstavljeni na številnih skupinskih in osebnih razstavah v Sloveniji in po svetu. Za svoje delo je prejel vrsto priznanj in nagrad, med katerimi velja izpostaviti Prešernovo nagrado iz leta 1960. Stojan Batič je živel in umrl (leta 2015) v Ljubljani.
Stojan Batič se uvršča med pomembne slovenske predstavnike povojnega figuralnega kiparstva, ki v parku simpozijskih skulptur na Seči ni številno zastopano. Na kiparskem srečanju leta 1964 je ustvaril eno svojih interpretacij priljubljenega motiva rudarjev. Avtorjeva mladostna izkušnja v rudarskih rovih je namreč temeljno zaznamovala njegov ustvarjalni opus. V slogu Zadkinovega dojemanja skulpture občudujemo disciplinirano analizo skupine stoječih figur, ki jo umetnik razrešuje v kompaktni vertikalni kompoziciji. Površino kamna je nadgradil z značilno reliefno obdelavo posameznih ploskev, kar je s časom postal njegov prepoznavni likovni element oziroma zaščitni znak. Ob krožnem gibanju okoli skulpture lahko na bogato strukturiranem kamnitem ovoju razbiramo skrivnostni svet podzemlja in segmente predmetnega inventarja rudarske opreme. Batičeva plastična govorica z ekspresivno močjo sintetičnih oblik, arhaično monolitnostjo bloka in tehniko poglobljenega reliefnega klesanja ne skriva monumentalnega značaja, s katerim se je soočal pri oblikovanju spomeniške plastike.
