Hari Ivančić: Krajolik
1998, olje / platno, 101 x 73 cm
Zbirka Mednarodni slikarski ex-tempore Piran
Hari Ivančić (Pazin, 1967), predstavnik srednje generacije istrskih umetnikov, se je v hrvaškem likovnem prostoru začel pojavljati v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Njegov avtorsko prepoznavni slog je tamkajšnja likovna stroka takoj povezala z »najboljšo tradicijo hrvaških konstruktivistov (Gliha, Šimunović) in koloristov (Kokot).« Krajina je tisto neizčrpno motivno izhodišče na katerem umetnik nenehno preverja in izpopolnjuje lasten ustvarjalni rokopis.
Avtor je leta 1994 zaključil študij slikarstva na zagrebški likovni akademiji (razred profesorja Vasilija Jordana). Od konca osemdesetih let se redno udeležuje skupinskih razstav v domovini in na tujem. Za svoje delo je prejel vrsto nagrad in priznanj, med katerimi je tudi Velika nagrada Mednarodnega slikarskega ex-tempora Piran 1998.
Nagrajena oljna slika z naslovom Krajolik reprezentančno povzema posebnosti slikarskega cikla iz obdobja druge polovice devetdesetih let. Slika se tako odreka odvečni opisnosti, vendar v živo pisanem registru obarvanih polj gledalec zlahka razbira značilno podobo istrske krajine. Geometrijska igra obdelanih zemeljskih površin stopa v ospredje in skorajda v celoti obvladuje razpoložljivo dimenzijo platna. Le v daljavi, ki jo zarisuje visok horizont, uzremo na pobočju hriba osamljeno hišo s cipreso. Ta motiv ostaja v številnih kasnejših variacijah avtorjev prepoznavni simbol. Nizanje barvnih plasti, obdelanih v značilnem gestualnem zanosu, vnaša v podobo potrebno dinamiko medtem, ko jo kompaktni kubus shematizirane arhitekture in vertikala drevesa na obrobju slikarskega ekrana, umirja, kar vzpostavlja v delu potrebno uravnoteženost.
Slikarstvo Harija Ivančića izstopa z brezčasnostjo metaforične govorice, izborom homogenih, monokromatskih, barv (zamolklo rdeča, oranžna ali modro zelena) ter trdno zgrajeno kompozicijo. To so temeljna izhodišča avtorjeve samosvoje likovne pripovedi skozi katero vsakokrat znova izpričuje lastno vpetost v materialnost istrskega sveta, kjer živi (Buzet) in ustvarja.
Majda Božeglav-Japelj
