Vladimir Makuc: Egretta garzetta
2003, istrski kamen, 450 x 120 x 100 cm
Zbirka Forma viva Portorož
(Lokacija: Ob skladišču Monfort, Portorož)

Vladimir  Makuc (Solkan, 1925 – Ljubljana, 2016) sodi med pomembne predstavnike ljubljanske grafične šole. V lirični govorici tega umetnika razbiramo osebno in ustvarjalno navezanost na posebnosti primorsko-kraškega sveta, ki ga upodablja v različnih medijih od grafike, slikarstva, tapiserije, keramike in ne nazadnje kiparstva.

Potreba po plastičnosti v likovnem izrazu se začenja pojavljati v umetnikovem grafičnem opusu že v drugi polovici šestdesetih let prejšnjega stoletja. Kasneje, ko se prepusti večjemu formatu slikarskega platna, skuša avtor dvodimenzionalno danost preseči s poudarjeno reliefno strukturo. Zato postane premik v prostor s kipi malega formata v osemdesetih letih preteklega stoletja pričakovana smer nadaljnjega raziskovanja polno plastičnega jezika. Izziv, ki se mu Makuc ni uspel odreči tudi veliko let pozneje, ko je bil povabljen, da sodeluje na mednarodnem kiparskem simpoziju Forma viva Portorož 2003.

Kljub časovno omejenim pogojem dela na prostem in specifiki kamnitega materiala – s svojo uporno naravo zahteva ta nedvomno veliko večje napore kot izvedba malih plastik -, pa avtor pri prenosu likovne zamisli v monumentalne dimenzije ni imel večjih težav. Tudi v velikem formatu je ohranil vse formalno-vsebinske prvine svoje prepoznavne umetniške govorice.

Vertikalno stopničasta kamnita skulptura povzema v formi tektonsko čvrstost primorske krajine. Njena groba površinska struktura, ki ta vtis še dodatno utrjuje, pa je avtorju služila kot idealna bela podlaga za linearni opis solinske vetrne črpalke, pomenljive etnografske posebnosti kulturne krajine tega prostora. Celotno kompozicijo tudi v simboličnem smislu zaokroža umetnikov priljubljen motiv ptice, ki se pojavlja na vrhu kipa. V njej zlahka prepoznamo malo belo čapljo, ki skupaj z ostalimi redkimi živalskimi in rastlinskimi vrstami naseljuje Krajinski park Sečoveljske soline, kjer naj bi svoje domovanje prvotno našla tudi Makučeva skulptura.

Majda Božeglav Japelj