NEMANJA CVIJANOVIĆ: TRG NERAVNODUŠNIH |
Pregledna razstava – Galerija Loža, Galerija Meduza in Skladišče Libertas, Koper, ter Mestna galerija Piran, 25. 3.─21.5. 2023 |
Tiskovna konferenca: Petek, 24. 3. 2023, ob 11.00, v Mestni galeriji Piran |
Otvoritev razstave: Sobota, 25. 3. 2023, ob 12.00, v Galeriji Loža Koper |
Kustosinja razstave: dr. Majda Božeglav Japelj
Bogato programsko leto 2023 se v Obalnih galerijah Piran odpira z veliko pregledno razstavo del Nemanje Cvijanovića. Avtor se uvršča med vodilne hrvaške umetnike srednje generacije, ki so aktivni v domačem, predvsem pa v mednarodnem prostoru.
Prostorsko in vsebinsko obsežna razstava v produkciji Obalnih galerij Piran, ki jo kurira dr. Majda Božeglav Japelj, nosi naslov Trg neravnodušnih in predstavlja prvo večjo predstavitev del tega avtorja v Sloveniji in širšem evropskem kontekstu. Zasnovana je bila medinstitucionalno, v sodelovanju s številnimi partnerji: Občina Piran, Mestna občina Koper, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Ministrstvo za kulturo Republike Hrvaške, Občina Reka, Fondacija Rosa Luxemburg Stiftung Beograd in Mestni muzej in Muzej sodobne in moderne umetnosti na Reki. Posebno dragoceno je bilo sodelovanje hrvaških muzejskih ustanov. Z izposojo del, ki jih hranita v svojih zbirkah, sta omogočili kakovostno nadgradnjo predstavitve avtorjevega opusa v Kopru in Piranu.
Nemanja Cvijanović je multimedijski umetnik, ki deluje na polju videa, fotografije, performansa in konceptualne umetnosti. S svojim delom izkazuje sveže in inovativne pristope k razumevanju angažirane vloge umetnika in umetnosti v sodobni vizualni praksi. Pri tem je kritičen in radikalno uporniški, a tudi subtilno ironičen in duhovit. Razstava je rezultat umetnikovega izbora ključnih del ustvarjalno in razstavno plodnega obdobja zadnjih dveh desetletij.
Sladki teror, Spomenik rdeči Reki, Za menoj tovariši, hura!, Ste morda za valček? je samo nekaj izzivalnih naslovov del, ki bodo razstavljena na štirih razstaviščih dveh obalnih mest. V Mestni galeriji Piran, galerijah Meduza in Loža ter Skladišču Libertas v Kopru bo na ogled širok razpon medijev, ki jih umetnik uporablja pri svojem delu, od fotografije, slik, keramike, kolažev, videa, grafike, instalacij in multimedijskih stvaritev. Razpored po različnih lokacijah ne sledi kronološkemu zaporedju, temveč izpostavlja avtorjevo namero, da njegova konceptualno močna dela dobijo ustrezno prostorsko namestitev in priložnost vzpostavljanja dialoga z gledalcem.
Sestavni del razstavnega projekta bo tudi spremljevalni program, ki bo organiziran v času trajanja razstave (25.3. – 21.5.2023) in bo vključeval občasna vodstva z umetnikom in kustosinjo, ter strokovne delavnice za študente vizualnih praks Univerze na Primorskem (PEF VUO).
Nemanja Cvijanović (Reka, 1972) je študij slikarstva je zaključil leta 1998 na Akademiji lepih umetnosti v Benetkah (profesorji: Tiozzo G.B., Patelli P., Di Raco C.). Na beneški Fakulteti za dizajn in umetnost (I.U.A.V.) je leta 2010 opravil podiplomsko izobraževanje. Je član je Hrvaškega društva samostojnih umetnikov in HDLU (Hrvaško društvo likovnih umetnikov) Reka. Profesionalno sodeluje z Galerijo T293 v Neaplju. Kot umetnik-kustos deluje od leta 2009, ko je s kolegi na Reki ustanovil mednarodno galerijo SIZ (Samoupravna interesna skupnost). Kot docent predava na Akademiji lepih umetnosti v Benetkah in na koprski Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem (VUO). Samostojno in skupinsko je razstavljal doma in po svetu, v Italiji, Avstriji, Belgiji, Bosni in Hercegovini, Franciji, na Kitajskem, v Rusiji, Veliki Britaniji, Švici, Koreji, ZDA, na Norveškem. Za svoje delo je bil tudi večkrat nagrajen. Umetnik živi in ustvarja med Reko in Benetkami.
Mount Triglav on the Adriatic Sea, 2010, fotografija performansa
Republika, 2007, neonske svetilke
Ste morda za valček?, 2014, keramika, akril, tekstil, spužva, slama
SPREHOD PO RAZSTAVIŠČIH
Mestna galerija Piran
Mestna galerija Piran izstopa po številčno in medijsko pestrem izboru del – kolaži, video, grafike, slike, instalacije in multimedijske stvaritve, nastale med leti 2002 in 2019, v katerih prepoznavamo umetnikov značilen likovni jezik. Cvijanović se v svojih delih dotika aktualnih političnih, ekonomskih, družbenih problematik, tudi s področja sistema umetnosti, ki jih sooča oziroma pomensko povezuje s preteklo in polpreteklo zgodovino. Posebno priljubljena tema je proces tranzicije iz ideološko indoktriniranega sistema nekdanje skupne domovine v brezkompromisno družbo neoliberalnega kapitalizma. Cvijanovićeva kritična drža, brez lažne sentimentalnosti, tematizira sovražno nastrojen način zavračanja pretekle skupne in osebne identitete z zanikanjem pozitivnih vrednot, kot so: »pravičnost, vera v svetlo prihodnost, bratstvo in enotnost, mir…« Priteguje ga estetika simbolov in fenomen kolektivnega spomina, ki skozi časovno propagandni vrtinec dobiva v njegovem delu povsem drugačne pomene.
Ostra družbeno kritična pozicija v delih, ki uporabljajo simboliko znakov, je ponekod boleče zgovorna (Tihožitje, Fasci al muro, All Right, Republika …), drugod prikrito ironična in zajedljiva (Do not fuck with Social Democracy, dela iz serije grbov…). V sfero malih osebnih in na videz nepomembnih zgodb pri interpretiranju polpreteklih zgodovinskih dogajanj na območju nekdanje skupne države, sodita deli Za menoj tovariši, hura! in En in trije stoli. V obeh primerih je avtor uporabil muzejska eksponata iz reškega Mestnega muzeja in ju v funkciji ready made objektov umestil v aktualno galerijsko stvarnost lastne multimedijske stvaritve.
Urnik razstavišča: https://www.obalne-galerije.si/mestna-galerija-piran/
Galerija Loža, Koper
Značilnost Cvijanovićevega opus operandi so tudi dela, ki nastajajo za izbrane javne prostore. Spomenik rdeči Reki – samoobrambni spomenik v koprski Galeriji Loža je bil ustvarjen v sklopu projekta Reka 2020 – evropska prestolnica kulture. Postavitev zvezde iz armiranega betona, železne konstrukcije in stekla na tamkajšnji mestni nebotičnik je obudila spomin na podobno dejanje ob osvoboditvi mesta leta 1945.
»Spomenik spominu in krizi spomina«, kot je bilo delo na kratko opisano v spremnih gradivih prireditve, predstavlja zavrženo in pozabljeno peterokrako zvezdo, ki jo po beli površini prebada 2800 drobcev rdečega stekla (toliko je bilo padlih borcev v bitki za Reko). Cvijanovićeva enkratna instalacija velikopoteznih razsežnosti je z ideološko težo svoje pojavnosti ves čas trajanja burila duhove. Zdi se da je avtor odzive, percepcijo širše javne sfere, načrtovano vgradil v samo jedro zasnove svoje stvaritve, vključno z ostrimi steklenimi drobci, s katerimi je, v pričakovanju vandalskih napadov, opremil njeno površino.
Aktualnost njegove družbene skulpture se ni izčrpala ob izteku performativnega dogodka. Tudi v kasnejših postavitvah, v tem primeru v prostorsko odmerjenih površinah galerije, se umetnikov kritični nagovor vedno znova obnavlja in krepi. Razstavo dopolnjuje obsežna spremna publikacija, monografija, v kateri so zajeti kronologijo dogajanja, medijski odmevi in besedila različnih piscev, ki so poglobljeno raziskovali družbenopolitični kontekst umetnikovega stališča.
Urnik razstavišča: https://www.obalne-galerije.si/galerija-loza/
Skladišče Libertas, Koper
V prostornem Skladišču Libertas je Cvijanović udejanjil tisti del svoje umetniške biti, v kateri ga prepoznavamo kot značilnega predstavnika »estetike aktivizma«. Z interaktivnim delovanjem v javnem in urbanem prostoru, v katerem vzpostavlja sodelovanje s heterogenimi skupinami družbe, se pojavlja v vlogi odgovornega in ozaveščenega ustvarjalca, ki se zoperstavlja anomalijam sodobnih družbenih sistemov, kritizira ideološke sestave in v svojih rekonstrukcijah navaja gledalca v ponotranjeno avtorefleksijo.
Video in prostorska postavitev z naslovom Aplavz (2009) se navezuje na projekt, izpeljan leta 2009 v sklopu Operacije mesto – manifestacije zagrebške neodvisne scene. Cvijanović je za zrežiran protest na zagrebškem trgu najel dvesto meščanov, ki so po enournem aktivnem izražanju svojih stališč prejeli plačilo. Med potekom akcije ni bilo mogoče razbrati namena njihovega zbora, saj so transparenti nosili slogane različnih političnih, nepolitičnih, utopističnih, feminističnih, idealističnih stališč, vse do meta pozicij, ki so se nanašala na protest v teku, npr. Kdor molči, odobrava! Umetnik je protestnike postavil v pozicijo, v kateri bi se pravzaprav morali znajti sami, kot angažirani posamezniki proti nesprejemljivim, nedemokratičnim odločitvam vladajočih aparatov moči. Lasten odporniški aktivizem je projiciral na širšo skupino, se infiltriral v njihovo zavest in sprožil subtilno kritično refleksijo o konceptih moči, avtoritete, prepovedi, osebne in kolektivne odgovornosti.
Stenska instalacija Plačam elektriko je marmorna plošča, ki izvirno povzema formo in vsebino nagrobnega spomenika Josipa Broza Tita, nekdanjega jugoslovanskega državnika in komunističnega vodje (1892-1980), na Dedinjah v Beogradu. Carrarski kos marmorja je Cvijanović predelal v zidni radiator za hišno uporabo, kar je bil pogost način ogrevanja v Jugoslaviji po drugi svetovni vojni. Avtor je v slogu približevanja umetnosti resničnemu svetu, ready made principa, uporabil reprezentativno socialistično ikono, ji navidezno odvzel primarno obeležje spomenika oziroma ga je, z vgrajeno grelno napravo, funkcionalno nadgradil. Nov emblem z novo vlogo se nagajivo poigrava z rituali množičnih turističnih romanj po poteh čaščenja kultnih predmetov, obenem pa poseže v kolektivni imaginarij interpretiranja spomina na izbrano zgodovinsko obdobje.
Galerija Meduza, Koper
V prostorih koprske Galerije Meduza privlači prisotnost povsem različnih medijskih izrazov in tematskih rešitev, kjer najdemo zvočno ambientalno delo Ste morda za valček? in stenski svetlobni objekt v obliki italijanskega grba z naslovom Republika. Neon, ki praviloma določa urbani prostor in ima vzornike v polpretekli zgodovini sodobne umetnosti, je – kot material in izrazno sredstvo – pri Cvijanoviću pogosta izbira, praviloma v službi njegove radikalne družbeno kritične pozicije z naglašeno ironično noto. Prikazovanje državnih insignij italijanske republike v bleščeči neonski preobleki izgublja državotvorno resnost. Spominja na oglaševalski slogan, ki nas navaja na misel o škodljivem in vseprisotnem potrošništvu v organizmu sodobne družbe.
Ste morda za valček? je sugestiven naslov zvočno ambientalne postavitve, za katero je avtor izbral motive kultnih filmov treh režiserjev (Fernando Arrabal, The Guernica Tree; Pier Paolo Pasolini, Salò ali 120 dni Sodome; Mario Martone, Vzpon). Šest plesočih figur nosi težo vsebine izbranih filmov: dramatičnost španske državljanske vojne skozi ljubezensko zgodbo zaljubljenega para; groba, težka in še danes kontroverzno nespravljiva tematika filma Salò ali 120 dni Sodome; kratka filmska epizoda Vzpon, potopljena v onirično atmosfero vulkanske krajine, je nadrealistična kulisa, v kateri se, pod težo odgovornosti in ideoloških dilem, znajde demokratični neapeljski župan.
Nekaj deset centimetrov visoke keramične figure s podrobno izdelanimi detajli iz različnih materialov so oblikovane v naturalističnem slogu tradicionalne obrtne estetike italijanskega juga. Odrska uprizoritev posameznih plešočih parov v vrtincu lahkotnega valčka je vaba, a tudi intuitivna manipulacija, s katero nas avtor sili v ponoven razmislek o vedno aktualnih temah izbrane filmske naracije.
Urnik razstavišča: https://www.obalne-galerije.si/galerija-meduza/
