Slovenska alpska arhitektura 2008–2018 |

Galerija Herman Pečarič, Piran |

21. november 2020 – 5 januar 2021

Piranske dneve arhitekture, priznano mednarodno arhitekturno konferenco z nagrado in razstavo Piranesi (slednja predstavlja najboljše arhitekturne realizacije in študentska dela, nastala v zadnjih dveh letih na območju Centralne Evrope), je letos prvič v njeni večdesetletni zgodovini prekinila pandemija. Realizacija razstave Slovenska alpska arhitektura 2008–2018, ki predstavlja primere dobre arhitekturne prakse in je zanimiva za širšo javnost, je zato toliko bolj pomembna za ohranjanje kulturne/arhitekturne identitete. Razstava je nastala v sodelovanju Obalnih galerij z Galerijo Dessa iz Ljubljane.

Pozor – lomljivo!

Arhitektura, ki v prostoru obstoji skozi desetletja, aktivno vpliva na kulturno identiteto krajine. Ne oblikuje zgolj prostora, ampak predvsem miselnost in zavest ljudi. Slovenska alpska krajina je eno tistih krhkih okolij, ki so zaradi dragocene neokrnjene narave, ekstremnih vremenskih in topografskih razmer, stavbne dediščine in jasno izoblikovane tradicije posebej občutljiva na različne intervencije, posebej arhitekturne. Zato morajo biti posegi v gorske ambiente dolgoročno premišljeni, v svoji obliki in materialnosti podrejeni izjemni alpski scenografiji, spoštljivi do kulturnega konteksta ter kvantitativno omejeni.

Zavedajoč se krhkosti alpskega konteksta so dežele, ki jih ozemeljsko združuje alpski prostor, v devetdesetih letih pristopile h konvenciji o varstvu Alp – k mednarodni pogodbi, katere osrednji namen je zagotoviti celovito varstvo in trajnostni razvoj alpskega sveta. Hkrati pa je namen zaščititi gospodarske in kulturne interese tamkaj živečih prebivalcev, skupaj z ohranjanjem regionalnih identitet in kulturnih posebnosti, značilnih naselbinskih zasnov ter ohranjanjem in ponovno vzpostavitvijo značilne stavbne dediščine. Območje alpske konvencije zavzema 33,4% slovenskega ozemlja, obsega 62 občin, predstavlja življenjski prostor za 365.000 prebivalcev, pomembno pa je tudi širše, saj ljudje v njem iščejo priložnost za zaposlitev, predvsem pa oddih, sprostitev in rekreacijo.

Na razstavi Slovenska alpska arhitektura 2008–2018 predstavljamo trideset presežkov slovenske alpske arhitekturne produkcije, zgrajenih v zadnjih desetih letih v alpski regiji, kot jo določa Alpska konvencija. Širši izbor so pripravile kustosinje Kristina Dešman, Maja Ivanič in Špela Nardoni Kovač. Dvaindvajset projektov, ki predstavljajo jagodni izbor, pa je izbral mednarodni selektor, avstrijski arhitekt Bernardo Bader. Ob zbiranju gradiva smo ugotovili, da se v slovenski alpski regiji ogromno dogaja – ne le v gradbeništvu, ampak predvsem na področju razvoja turizma, ki zelo vpliva na gradbene dejavnosti, s tem pa na videz krajine ter na njeno naravno in kulturno identiteto. Meja, ko turizem preraste v kulturno in prostorsko onesnaževanje, je zelo tanka.

Pregled sodobne (contemporary) alpske arhitekture v Sloveniji izkazuje pomembno kakovost. Če citiramo Bernarda Baderja, je izbrana slovenska arhitektura impresivna in inovativna. Predstavlja glede obravnave okolja, uporabe materialov in ima velik vpliv na razvoj arhitekture in programskih strategij celotne alpske regije. A zavedati se moramo, da na razstavi prikazana podoba slovenske alpske arhitekture ni povsem realna. Razstavljeni presežki oziroma njihova izstopajoča kakovost ne ponudijo dejanske slike na terenu. Z žalostjo še vedno opazujemo propadanje številnih čudovito izdelanih in kakovostno umeščenih tradicionalnih stavb, ki jih nadomeščajo anonimne, niti ne tipske arhitekture, večkrat z mavričnimi fasadami. Središča alpskih krajev in vasi še vedno kličejo po načrtovanem urejanju in prostorskem osrediščenju s kakovostno arhitekturo, ki bi jim zagotovila identiteto in težiščno točko. Vsekakor pa bi si več pozornosti zaslužila dotrajana ali sploh neobstoječa infrastruktura.

Arhitektura je ključni nosilec identitete posameznega prostora, ki nadgrajuje naravno okolje. Obenem je orodje za ohranjanje avtentičnosti prostora, njegove bivalne in turistične privlačnosti ter spodbujevalec gospodarske vrednosti. Želimo si, da bi bili prikazani primeri dobre arhitekture vzor in pozitivna spodbuda bodočim javnim in zasebnim graditeljem.

Kristina Dešman, Maja Ivanič, Špela Nardoni Kovač

Pričujoča razstava prikazuje pomembne realizirane stavbe v Sloveniji že n-tič. Gradnja v Alpah obsega klasične turistične objekte in športne objekte za alpski šport, infrastrukturo (skupaj z bivaki) ter (počitniške) hiše. Še posebej dragocen, pa tudi pomemben, je pozitivni vpliv kakovostne arhitekture za središča malih vasi. Dobra arhitektura ustvarja sodobno identiteto, tako kot kakovostne poslovne stavbe ustvarjajo delovna mesta v od mesta oddaljenih regijah, s čimer zadržujejo vitalnost v Alpah. Poleg novogradenj moramo opozoriti tudi na revitalizacijo zgodovinskih stavb, pri čemer gre za vnovično naseljevanje in oživljanje tradicije, ki jo lahko začutijo tako lokalno prebivalstvo kot gostje. V kategoriji Odprti prostor najdemo več kot le krajinsko arhitekturo: vitalna infrastruktura bo še desetletja noč in dan v službi prebivalcev, v pokrajino pa je umeščena zadržano in lepo. Pri stavbah v kategorji Športni objekti je gibanje – smučarski skoki in veslanje – elegantno preoblikovano v arhitekturo in umeščeno v obstoječi teren. Kategorija Bivaki in turistični objekti obsega večinoma bivake. Gre za stavbe, ki so močne, odporne na vremenske razmere in tehnološko dovršene, večinoma na samotnih lokacijah sredi neokrnjene narave. Kategorija Javne stavbe zajema središča skupnosti, muzeje, religiozne prostore in poslovne stavbe. Njihove markantne zgradbe oblikujejo identiteto prostora, delujejo kot zbirna točka in ustvarjajo dodano vrednost. V kategoriji Stanovanjske in počitniške hiše so zbrane (počitniške) hiše, ki so pogosto nastale iz obstoječih stavb. Edinstveno izražajo pomembnost odločitve ostati na istem mestu. Lokalnemu prebivalstvu in gostom dajejo občutek ugodja, ki ga izraža njihovo okolje. Čeprav smo v Alpah, gradbeni materiali niso omejeni na les, dopolnjujejo ga beton, kovina, steklo in kamen. Arhitektura slovenskih Alp je impresivna in inovativna. Razstava predstavlja novo slovensko arhitekturo, ki je zgled vzpostavljanja odnosa do svojega okolja, izbire materialov in učinkov na prihodnji razvoj arhitekture v celotni alpski regiji.

Bernardo Bader