Prenova: iz starega v novo življenje
Eden najlepših pričevalcev plastenja zgodovine – bazilika v Sirakuzah – dokazuje, da novo lahko prerašča staro, ne da ob tem zabriše sledove preteklosti. Novi tempelj pušča staremu, da ostaja gradnik novih zidov in prenaša zgodbe davne preteklosti nam, ki v njih živimo danes. Zgodovina ni vedno le brisala vsega predhodnega in rezala vezi s preteklostjo. Pogosto se skozi slojevitost plasti in elementov razkriva življenje naše dediščine in naših prednikov, zapisano v arhitekturo. Tako ostajajo naše vezi s prostorom in minulim časom žive, ustvarjajo našo identiteto in nam obenem omogočajo našo drugačnost in razvoj.
Vprašanje, ki si ga zastavljamo, je, kako živeti s to preteklostjo. Kako jo začutiti, prepoznati in vrednotiti? Kako živeti z njo in v njej danes, ko so se časi od njenega nastanka tako zelo spremenili? In zakaj jo sploh ohranjati? Kako vnašati vanjo naš čas, kako jo prilagajati, transformirati, interpretirati ali ponovno uporabiti? Obstaja veliko različnih poti, pojavljajo se vedno novi koncepti in prav v soočenju vseh različnih časovnih premen je izziv, ki ga takšni projekti prinašajo.
Maruša Zorec
