TOČKA. BREZ POVRATKA. | SANJA NEŠKOVIĆ PERŠIN |
Razstava in performans |
Galerija Monfort Portorož | Sobota, 3. 6. 2023, ob 17.00
V sklopu otvoritvenega programa razstave (Everything Is) Not What It Seems, ki bo v soboto, 3. junija 2023, smo v Piranu in Portorožu za širšo javnost, strokovno publiko in medije pripravili vrsto dogodkov. Med temi posebej izpostavljamo razstavo in performans Sanje Nešković Peršin, ki bo ob 17.00 v Galeriji Monfort.
Samostojni projekt umetnice preči skozi umetničina interesna področja, bodisi skozi njene profesionalne aspiracije ali skozi refleksijo njenega intimnega prostora in časa. Predstavlja razmerje med njenim javnim in zasebnim, preteklostjo in sedanjostjo. Riše se skozi podobo, ki ustvarja večpomenskost ter razpira prostor in presega linearno branje zgodb, ki vselej krni našo lastno refleksijo. Je koreografija objektov, ki simbolizirajo prisotnost svetlobe in igro barv, ki se odvija v odnosu do prostora. Po definiciji je barva občutek, na njeno zaznavanje vplivajo dolgotrajni in kratkotrajni pojavi, ki jih človek označuje kot lastnost svetlobnih virov, zaznavnih z očesom. Je čas trajanja izkušnje med telesom in prostorom, kjer ni več zidu, ki bi razmejeval umetniško delo, prostor in gledalca.
SANJA NEŠKOVIĆ PERŠIN je umetnica, koreografinja in performerka. Po končanem šolanju na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani je nadaljevala s študijem baleta na baletni šoli Rosella Hightower v Franciji. Kot dobitnica mednarodnih štipendij se je izpopolnjevala na različnih plesnih in baletnih delavnicah na Dunaju in v New Yorku. Zaposlena je bila kot priznana baletna solistka v SNG Opera in balet Ljubljana, kjer je delala kot koreografinja in med 2014 in 2019 kot umetniška vodja baleta. Sodelovala je pri številnih gledaliških in plesnih predstavah sodobne domače in tuje produkcije. Z avtorskimi projekti je gostovala na domačih in tujih festivalih. Leta 2019 je prejela Župančičevo nagrado Mestne občine Ljubljane za izjemne stvaritve na področju umetnosti in kulture. V najnovejših projektih skozi refleksijo intimnega prostora in časa raziskuje in prepleta elemente performativne in vizualne umetnosti.
Točka. Brez povratka.
… je stopnja na različnih področjih človeškega življenja, ki označuje neki prelomni časovni in situacijski trenutek, od katerega dalje vrnitev v prejšnje stanje ni več mogoča oziroma se njegovim učinkom ni mogoče izogniti ali jih preprečiti.
… je najnovejši samostojni projekt umetnice, ki morda na najbolj radikalen način do sedaj preči skozi umetničina interesna področja, bodisi skozi njene profesionalne aspiracije ali pa skozi refleksijo njenega intimnega prostora in časa.
… je razmerje med njenim javnim in zasebnim, preteklostjo in sedanjostjo ter se riše skozi podobo, ki ustvarja večpomenskost, in kot sama pravi, podobo, ki razpira prostor in presega linearno branje zgodb, ki vselej krni našo lastno refleksijo.
… je tihožitje, ki ni samo multiplicirani readymade objekt, ampak kot kompozicija posega neposredno v prostor. Relacija med objekti in prostorom postavlja pod vprašaj avtentičnost njihove primarne vloge kot tudi avtentičnost gledalčeve izkušnje, ki je neločljivo povezana z njegovo racionalno, emotivno in estetsko izkušnjo.
… je koreografija objektov, ki simbolizirajo prisotnost svetlobe in igro barv, ki se odvija v odnosu do prostora. Po definiciji je barva občutek, na njeno zaznavanje pa vplivajo dolgotrajni in kratkotrajni pojavi, ki jih človek označuje kot lastnost svetlobnih virov, zaznavnih z očesom.
… je rdeče-roza, rumena in modra.
… je nedefiniran prostor, ki vznika in se briše med oddaljevanjem in približevanjem.
… je stanje drugih elementov, za katere je njihova intrinzična kakovost v sposobnosti, da se odzovejo na spreminjajoča se razmerja v prostoru.
… je spomin na staro olje na platnu, katerega motiv se po naključju ujema s trenutno situacijo v prostoru.
… je gib, ki nima ne začetka in ne konca.
… je čas trajanja izkušnje med telesom in prostorom, kjer ni več zidu, ki bi razmejeval umetniško delo, prostor in gledalca.
… je glasba nekega drugega časa in prostora, za katero se zdi, da deluje kot zvočna kulisa, a vendarle najbolj neposredno vzpostavlja relacijo do umetničinega intimnega prostora in njenih odnosov z ljudmi.
… je edina obstoječa točka, v kateri gledalec vstopa v prostor …
Tevž Logar
