Muza Meduza

Po mitologiji je Meduza (pošast z ostrimi čekani in strupenimi kačami namesto las) s svojim pogledom okamnela vsakega, ki jo je pogledal. Iz sveta mitoloških bitij je Muza Meduza sestopila v svet umetnosti. Nemirna narava je ostala, toda zaradi izkušenj v mitološkem svetu, je spoznala, da je lepše biti prijazen in dobrosrčen, kot pa navadna pošast, ki je nihče ne mara. Muza Meduza, je v svetu umetnosti torej našla svoj novi dom. Seveda se je v ta namen prilagodila in malce očedila. Poskrbela je za lep in prisrčen nasmeh in namesto strupenih kač ima le še nekoliko štrenaste dolge lovke. Z njimi ovija in prijazno vabi male in velike ljubitelje likovne umetnosti medtem, ko zna s svojim pogledom začarati tudi bolj negotove ali naključne obiskovalce prostorov (sodobne) umetnosti. Meduzina naloga je, da čim lepše, zabavnejše in ustvarjalnejše pomaga posamezniku zaplavati v morje umetnosti. Res je, da je meduza v naravi sposobna živeti le v morju, toda naša Muza Meduza se s pomočjo svojih lovk prosto premika po galerijah, parkih, obali … Včasih, ko je razdražena, ker je morda prevroče, ali je lačna, ker jo je nekdo prebudil sredi noči ali pa ker ji klobuk pada na oči, še vedno okamni tistega, ki jo takrat pogleda. Toda otroke ima zelo zelo rada, ti jo vedno razvedrijo. Okamnele ljudi, ki so bili deležni njene jeze in so tako postali kipi, preprosto postavimo v park skulptur Forma viva, kjer uživajo ob pogledu na morje, v svežem zraku in smehu otrok. Tako se Muza Meduza, ki ne mara brezdelja, tudi zaposli in veselo popelje različne obiskovalce na ogled skulptur ali pa v katero od galerij. Včasih ji je lepo tudi na kakšnem trgu ali ulici. Širiti želi obzorja umetnosti, predvsem otrokom, za katere je spoznala, da imajo neskončno domišljijo, saj sama ve, da je umetnost široka in globoka kot vsa morja tega sveta.