Miriam Elettra Vaccari: Gĕōgrăphĭa |
Galerija Herman Pečarič, Piran |
31. avgust 2019 – 11. november 2019 |
Kustosinja razstave: Ana Papež Križaj |
Nagrada Ex tempore mladi 2018
Na začetni, prvi dan LIV. mednarodnega Ex-tempora Piran, se je na samostojni razstavi v Galeriji Herman Pečarič Piran, s svojimi deli predstavila lanska zmagovalka mednarodnega slikarskega Ex – tempore v kategoriji mladih, Miriam Elettra Vaccari.
Miriam Elettra Vaccari je po končani Likovni gimnaziji A. Martini v letih 2008 in 2009 obiskovala Tehnično šolo za oblikovanje marmorja P. Tacca v Carrari ter se v Carrari vpisala na Akademijo za likovno umetnost, na oddelek kiparstva pri prof. Francu Mauru Franchijau. Leta 2012 je diplomirala na prvi stopnji iz vizualne umetnosti in kiparstva z diplomsko nalogo o odnosih med igro in sodobnim kiparstvom. Istočasno je obiskovala tečaj za obdelavo alabastra v Volterri. Leta 2013 je dobila štipendijo Fundacije Arnalda Pomodora in tri mesece obiskovala šolo Fundacije za umetniško obdelovanje kovin v Pietrarubbii (Pesaro). Kot pripravnica je delala v Umetniški livarni Versilese v Pietrasanti. Leta 2013 je nadaljevala študij kiparstva na Akademiji za likovno umetnost v Carrari na oddelku pri prof. Lucianu Massariju, v letih 2014 in 2015 pa je zadnji letnik specializacije študirala na kiparskem oddelku pri prof. Romanu Woyniaku na Akademiji za likovno umetnost v Varšavi (Poljska). Leta 2016 je končala magistrski študij z nalogo o sodobni umetnosti kot talentu. Od leta 2016 živi in dela v Portorožu. V Osnovni šoli Diego in Vincenzo De Castro v Piranu je zaposlena kot profesorica likovne umetnosti, tehnike in tehnologije. Je mentorica skupine za risbo in skulpturo pri Skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini Piran in občasno vodi še likovne delavnice za otroke. Od decembra 2017 organizira razstave in druge kulturne dogodke v Art Klubu Predsoba v Piranu. Občasno ustvarja v zvrsti ilustracije (Per le antiche vie, tekst Lara Sorgo, ilustracije Miriam Elettra Vaccari; Samoupravna skupnost italijanske narodnosti Piran, 2019) in v grafičnem oblikovanju.
Odkupno nagrado za najboljše delo avtorja, starega do 35 let, vsako leto podeljujejo Obalne galerije Piran. Nagrado, ki je v obliki samostojne razstave v piranski Galeriji Herman Pečarič, je izbrala mednarodna strokovna žirija.
Obrazložitev strokovne žirije:
Minimalistično in konceptualno zastavljeno delo Miriam Elletre Vaccari je narejeno s tehniko vezenja. Pri izrisu prstnega odtisa šiv deluje kot črta. Simbol in pomen dela je na ta način zajet v samo tehniko, kot tudi v figuralni motiv. V kompoziciji se podoba prstnega odtisa razblinja na dnu, kar lahko beremo kot prispodobo za družbeno globalizirano aktualnost, ki kaže na vprašanje stabilnosti, individualne, etnične, narodne, religiozne, seksualne, kulturne in vseh ostalih identitet. Ne nazadnje pa delo odpira tudi vprašanje tradicionalne vloge ženske in hkrati ženske kot umetnice.
Na razstavi z naslovom Geografia se avtorica poigrava s papirjem in njegovimi oblikami, dimenzijami, ploskovitostjo in reliefom. Zemljevidom, ki predstavljajo tridimenzionalni prostor, saj se na podlagi branja legend že od malega učimo, kaj pomeni katera barva, črta ali zaznamek na zemljevidu, vdahne realno tridimenzionalnost. Četudi nobena predstavitev zemljevida ni popolnoma objektivna in zanesljiva, nam branje le-tega vliva občutek varnosti in olajšanje, saj nas umesti v prostor, ki ga poznamo, nas vodi in orientira. Hkrati nam nudi raziskovanje, ponuja nam možnost, da bi se izgubili v lepotah in odkrivanju nam še neznanih krajev … Nakazuje nam, da je upodobitev prostora je tako utopična, kot je utopično upodabljanje časa.
Miriam Elettra Vaccari se svojemu delu posveča celostno; preučuje različne materiale, obnašanje le-teh ter njihovo naravo preusmeri v prid svoje zamisli. Prebira literaturo povezano s temo, ki se ji v danem trenutku posveča, razmišlja, bere in sledi aktualnim političnim tematikam. Hkrati pa se avtorica zaveda tudi mediteranskih korenin in obe temi vplivata na šivana dela z zemljepisnimi motivi. Mediteran je za avtorico prostor povezovanja med različnimi narodi in ne le njihovih razlik.
Meje so morda res začrtane na kartah, a si jih ljudje postavljamo predvsem v svojih glavah. Od posameznika je lahko odvisno, ali bodo morja, reke in navidezne črte, ki nas ločujeno, res samo delile, ali pa nas bodo tudi združevale.
