Lujo Vodopivec: Akt
1975 (?), beton, 53 x 29 x 28 cm
Zbirka Sodobna slovenska likovna umetnost po letu 1976
Lujo Vodopivec (1951), predstavnik srednje generacije slovenskih kiparjev, je aktivno prisoten v slovenskem in mednarodnem prostoru od sredine sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Po diplomi na ljubljanski Akademiji likovnih umetnosti (1974) je na isti fakulteti zaključil še kiparsko specialko pri Dragu Tršarju. V New York Studio School v ZDA je eno leto študiral pri profesorjih Williamu Tuckerju, pomembnem angleškem kiparju, in Sidneyu Geistu, tudi teoretiku sodobnega kiparstva ter dobrem poznavalcu umetniškega opusa Constantina Brancusija. V kratkem obdobju po vrnitvi je deloval kot svobodnjak, od leta 1984 pa poučuje kiparstvo na ljubljanski ALU. Za svoje delo je prejel pomembne nagrade (npr. Zlata ptica, Jakopičeva in nagrada Prešernovega sklada). Med številnimi skupinskimi razstavnimi projekti velja omeniti njegovo udeležbo na dveh pomembnih bienalnih prireditvah, leta 1986 na beneškem in osem let kasneje na Bienalu v Sao Paolu. Po vrsti samostojnih razstav, ki jih je avtor imel v osemdesetih in sredi devetdesetih let v koprskih galerijah Loža in Meduza, je v Kopru ponovno na ogled izbor iz njegovega najnovejšega opusa.
Skulptura z opisnim naslovom Akt – v zbirko Obalnih galerij Piran je bila pridobljena leta 1980 – sodi v serijo plastik s katerimi se je Lujo Vodopivec v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja uveljavil in postal prepoznaven tudi širši javnosti. Značilni voluminozni glineni konjiči so še danes priljubljeno blago na slovenskem umetniškem trgu. V avtorjevem razvoju se omenjeni opus navezuje na načelo modernistične plastične skulpture, ugotavlja priznani umetnostni kritik Tomaž Brejc. Čeprav ne gre kronološko omejevati tega in drugega temeljnega jezikovnega koncepta, ki nastaja v duhu postmodernistične izkušnje, saj se v njegovem ustvarjanju značilnosti obeh nenehno prepletajo med seboj. Znano je da ustvarjalec svoja dela nemalokrat uniči in znova predela, ali, jih v drugačnih, pogosto ironičnih, kontekstih ponovno uporabi. Lep primer je bila velika osebna razstava v ljubljanski Moderni galeriji leta 1999, kjer je umetnik v ambientalni postavitvi z novega zornega kota interpretiral konjičke in prašičke iz preteklosti (Svinjak, Parcours).
Vodopivčev Akt poenostavljenih in čutno napetih oblik z nekaterimi izrazito poudarjenimi atributi ženskosti, duhovito asocira na motiv falusa, kakršnega so v ritualih plodnosti častila starodavna ljudstva.
Majda Božeglav Japelj