Lojze Spacal: Otroško igrišče
1952, barvni lesorez / papir, 40 x 30 cm
Zbirka Primorski likovni umetniki
Lojze Spacal (1907–2000) tržaški grafik in slikar je likovno znanje pridobival v Benetkah, Monzi in nazadnje na milanski Akademiji Brera. Čeprav se je prvotno posvečal oljnemu slikarstvu z vzporedno redkejšimi poskusi v lesorezu in linorezu, ga je postopoma ravno grafična tehnika prevzela do te mere, da je povsem prevladala nad ostalimi likovnimi zvrstmi (avtor je znan tudi po poskusih v tehniki freske, mozaiku, tapiseriji in kiparstvu – skulptoslike, poslikane grafične matrice), v kateri je avtor ustvarjalno zorel in dosegel svoj umetniški vrh. Kljub temu, da je lastno umetniško izkušnjo z inovativnimi postopki v izbrani tehniki skrbno varoval in je ni želel posredovati drugim – sam si tudi ni prizadeval, da bi vzgajal naslednike, učence – pa, kot ugotavlja tržaški umetnik Franko Vecchiet, »je njegova grafika v drugi polovici preteklega stoletja na umetnostnem prizorišču postala referenčna za veliko število umetnikov in grafikov«.
Obalne galerije Piran hranijo v svoji zbirki izvrsten barvni lesorez iz zgodnjih petdesetih let, ki nadvse zgovorno posreduje Spacalov ekspresivno izčiščen likovni jezik. Poudarjena geometrijska stilizacija v njem je zgrajena z značilnim znakovnim slovarjem, v katerem se kljub določeni stopnji abstraktnosti, tako v barvi, kot tudi v kompoziciji, prepoznavajo obrisi predmetnega sveta. Avtor se mu, pravzaprav, nikoli ni povsem odrekel. V priljubljenih krajinskih motivih kraško-istrskega sveta je znal doživeto priklicati občutje upodobljenega prostora ter njegovih simbolnih posebnosti. In čeprav v njih ni opaziti človeške figure, je umetnik skrbno beležil ravno vidne sledove, ki jih je v krajini pustila njegova nedavna prisotnost. Najdemo, ali bolje, slutimo jih tudi na igrivi znakovni kompoziciji grafičnega lista z naslovom Otroško igrišče.
Majda Božeglav Japelj
