Obalne galerije Piran so tudi letos objavile javni poziv Odprta vrata z namenom, da se na področju vizualne umetnosti primorskega prostora na demokratičen način v program galerij vključi nove umetniške produkcije in alternativne sodobne projekte ter omogoči njihovo prezentacijo v javnemu zavodu Obalne galerije Piran (JZ OGP). Javni poziv se je zaključil spomladi, ko je strokovna komisija (dr. Martina Vovk, v. d. direktorice Moderne galerije Ljubljana, Mara Ambrožič Verderber, direktorica Obalnih galerij Piran, dr. Majda Božeglav Japelj, kustosinja in muzejska svetnica OGP, Ana Papež, kustosinja-pedagoginja OGP, in Tatjana Sirk, kustosinja in muzejska svetovalka OGP) po razpisanih kriterijih pregledala in ocenila 34 prijavljenih projektov. V ožji izbor so se uvrstili štirje, med temi sta bila za razstavi v OGP izbrana dva avtorja: Nežka Zamar, interdisciplinarna umetnica mlajše generacije, diplomantka beneške likovne akademije (za razstavo v Galeriji Loža v Kopru), in Hannes Zebedin, avstrijski akademski kipar, ki živi in ustvarja na slovenskem Krasu (za razstavo v Galeriji Herman Pečarič v Piranu). Razstavi bosta kot prvi realizirani v programskem letu 2024.
NEŽKA ZAMAR: (UN)TRUSTED SOURCE, A SERIES OF INVISIBLE PRACTICE.
Utemeljitev komisije:
Projekt mlade primorske umetnice izstopa po vseh navedenih kriterijih in je v skladu s programsko strategijo zavoda, ki spodbuja mlade, tudi v tujini izobražene ustvarjalce. Zato se smiselno umešča v letni program Obalnih galerij Piran. Umetnica deluje na presečišču vizualno-performativnih sodobnih umetniških praks, ki njeno delo definirajo kot temeljno konceptualno. V posameznih projektih se na različne načine ukvarja z ontologijo umetniškega dela, z njegovo interpretacijo, možnostjo reprezentacije in njenega manka, z vprašanjem ready-madea kot koncepta in statusa originalnosti dela v času tehnične reproduktibilnosti, ki se v sodobnem času zaplete ne le s 3D printanjem – poustvarjanjem objektov, temveč tudi z možnostjo AI fikcionalizacije. Predlog za razstavo Nežke Zamar zadeva kompleksno naravo performansa kot žive umetnosti in njegovega ključnega nasprotja – odsotnosti performativnega akta. Vsebinsko presega zgolj vprašanja estetike performansa tako, da jih zasidra v temeljno etično dilemo sodobnosti – vprašanja odnosa do Drugega, v konkretnem primeru sovražnosti slovenske družbe do muslimanskih priseljencev.
HANNES ZEBEDIN: MARKERS, BURNT SQUARE, MONOCHROME PROTEST.
Utemeljitev komisije:
Projekt izstopa po vseh navedenih kriterijih in se smiselno, v skladu s programsko strategijo zavoda, ki predstavlja tudi tuje umetnike, umešča v letni program Obalnih galerij Piran. Avstrijski umetnik, ki živi na Krasu, razmišlja o kompleksnosti naravnega in družbenega okolja, v katerem živi in ga naslavlja skozi različne umetniške strategije – odziva se na okoljsko krizo, ki se drastično manifestira v njegovem življenjskem okolju (poletni požari na Krasu), reflektira sedanji kaotični globalni družbeno-politični trenutek kot posledico preteklih (zgrešenih) ekonomskih in političnih odločitev (propad demokratičnih standardov v času vojne – Ukrajina/Rusija), hkrati pa postavlja tudi lastno umetniško prakso v kontekst zgodovine avantgardne struje umetnosti (mitologija Malevičevega črnega kvadrata). S takšnim predlogom predstavlja umetniški projekt, ki se ažurno in kritično odziva na aktualno sodobno realnost v širokem spektru problematik, ki pa jih temeljno povezuje ekološka zaskrbljenost; slednje ga nedvomno pozicionira kot kritičnega in izvirnega avtorja.
Nežka Zamar je interdisciplinarna umetnica, ki je leta 2013 diplomirala na Akademiji lepih umetnosti v Benetkah. Študij vizualnih umetnosti je nadaljevala na Univerzi za likovno umetnost Mimar Sinan v Istanbulu v Turčiji. Njena ustvarjalnost se osredotoča na preizpraševanje in premikanje meja identitete in individualnosti jezika, širjenje medprostora med materialnostjo in konceptom. Njeni subjekti, podprti z raziskavami, so predstavljeni skozi različne umetniške medije, ki so pogosto združeni v prostorske instalacije in projekte, specifične za lokacijo, v kateri so postavljeni. Njena dela izhajajo iz kompleksnih odnosov med subjekti, ki se manifestirajo kot material njenih objektov in objektov njenega dela. Od leta 2012 je sodelovala pri številnih rezidencah, pogovorih o umetnosti in projektih, kot sta z Albaninski paviljon na Arhitekturnem bienalu v Benetkah ter javna intervencija in predstavitev knjige na Mediterranea Young Artists Biennale. V preteklih letih je svoje delo predstavljala na mednarodnih skupinskih ter samostojnih razstavah v Sloveniji, Italiji, Srbiji in ZDA. Hannes Zebedin (1976, Lienz, Avstrija) je med letoma 1998 in 2004 študiral ekonomijo in politične vede na Univerzi na Dunaju, od leta 2003 do leta 2008 pa prav tako na Dunaju performativno kiparstvo in instalacijo na Akademiji za likovno umetnost. Živi in dela v Selah na Krasu. Kot umetnik je študiral, delal in živel v večjih mestih, denimo na Dunaju, v Bruslju in Ciudadu de Mexicu. Leta 2015 se je vrnil k načinu življenja iz otroštva in mladosti – k življenju na vasi. Ta odločitev je bila politične narave. Navdušuje se nad nekaterimi osrednjimi temami tako imenovanega umetniškega sveta, kot so kritike kapitalizma, rasizma, feminizma in kolonializma; predvsem pa se ukvarja s temami, kot sta klasičnost in ruralnost v smislu preslabega plačila kulturnih delavcev, ki ne zmorejo preživeti samo s svojim poklicem.
