Gorazd Poposki je bil rojen leta 1967 v Skopju. Po diplomi na Akademiji likovnih umetnosti v Skopju (1992) je na Fulbrightovi šoli za umetnost in znanost v Arkansasu (ZDA) zaključil še specialko. Osebno in skupinsko je razstavljal po Evropi in v ZDA. Njegova dela najdemo v številnih zasebnih in javnih zbirkah v ZDA, Avstraliji, Evropi, na Japonskem in v rodni Makedoniji. Živi in dela v New Yorku.
Povabilo na portoroški simpozij je Gorazd Poposki sprejel v času, ko je imel priložnost reliefno oblikovati tanke plošče kamnitih materialov. Z brusilkami je rezal površino, kot bi risal, svetloba in sence pa sta uravnavala proces nastajanja njegovega kipa. Njegovi posegi so nekakšen action painting v kamnu, kot način kiparjevega razmišljanja in dela ga najdemo tudi v njegovi simpozijski realizaciji, ki je dobila obliko velikega kolesa. Poposki je v kompaktno fizičnost kamnite materije posegel tako, da je s krivinami intuitivno sledil in se prilagajal svetlobni igri na površini kamna. Dinamična improvizacija rezov sledi krožno oblikovani plastiki in ponazarja vremenski pojav – morda burjo ali tramontano? Ustvarja vtis napetosti, nakopičene energije, ki je tik pred tem, da se sprosti. S svojo lego na klančini terase – zadržuje jo kamen ob vznožju – spodbuja občutek nestabilnosti. Umetnikov izziv, da s prostorsko igro ravnovesja med popolno krožno formo in rahlim nagibom pobočja terase, ki se v prihodnosti lahko tudi poruši in sproži rušilno moč kamnitega telesa v gibanju po strmini navzdol, je bil dosežen.
