14.05.2021 – 27.06.2021

Loža Galerija, Koper


Odprtje razstave bo v petek, 14. maja 2021. Ogled bo, ob upoštevanju vseh pravil za zajezitev virusa, organiziran od 18:00 do 20:00. Avtorja bo predstavila Marija Skočir, kustosinja Muzeja in galerij mesta Ljubljana in vodja Galerije Jakopič.

DK je eden najvidnejših predstavnikov avtorske fotografije srednje generacije v Sloveniji. Do danes je ustvaril obsežen opus z izvirnim vizualnim in konceptualnim pristopom k fotografiji, pri čemer je serija Scotoma nedvomno presežek. »Gre za fotografa, ki skozi svojo celotno kariero vzporedno razvija zanimanje in prakso na različnih področjih fotografije: od dokumentarne, celo reportažne, in serij, ki so na prepoznaven in kritičen način obravnavale določene pojave družbene stvarnosti, pa do čiste abstrakcije, ki je bila v njegovih doslej videnih prezentacijah najmanj zastopana, a se je zato ves čas razvijala, da bi dosegla trenutek, ki bo zrel za tovrstne ideje,« je zapisala kustosinja Marija Skočir v katalogu ob razstavi.

Razstava Scotoma, ki bo od 14. maja do 27. junija 2021 na ogled v koprski Galeriji Loža, je nastala v sodelovanju z Galerijo Jakopič − Muzej in galerije mesta Ljubljana ter Strip Core / Forumom Ljubljana. V ljubljanski galeriji je bila prvič na ogled spomladi leta 2019 in je močno zaznamovala slovenski prostor sodobne fotografije. DK fiziološki pojav vidnega skotoma, po katerem naslavlja serijo in razstavo, spretno uporablja predvsem v njegovem prenesenem pomenu: s fotografijami raziskuje obzorje zaznavanja in razglablja o odnosu med resničnim in izmišljenim, med verodostojnim in lažnim. Scotoma je enigmatična fotografska refleksija z močnim izrazom intimnih notranjih občutij. Fotografije ostajajo sledi avtorjevega večplastnega srečevanja s svetom, njegovega podzavestnega dojemanja, realnega razumevanja in čutenja. Subtilna vizualna pripoved, ki se osredotoča na razliko med opazovanjem in videnjem kot mentalnim procesom, gledalca izziva k spremljanju in preoblikovanju lastnega načina gledanja. DK je prepričan, da je človekova zavest participatorna ter da v procesu gledanja kreira obliko stvari oz. realnost samo.

Razstavljena dela so nastajala med letoma 2014 in 2019, čeprav je Scotoma po naravi nedokončljivo delo, ki se bo dopolnjevalo, dokler bo avtor dejaven. Trenutno je opus, ki je v celoti zasnovan na resničnih prostorih in dogodkih, sestavljen iz šestih zaokroženih a procesno povezanih serij fotografij s pomenljivimi naslovi: Jutrišnji spomini, Slutnja, Izza vek, Mrak, Skoraj upanje in Temnenje.

Na fotografijah serije Jutrišnji spomini zaradi vsega tistega, kar kreira naša zavest, še zaznavamo arhetipske pokrajine, skozi katere lahko sledimo avtorjevemu „popotovanju“ okoli sveta. Kamerapostane tovarna sanj in podobe lahko beremo kot intimni dnevnik avtorjevih »odpotovanj«, ne da bi se premaknil dlje od svojega dvorišča. Kažejo na moč fotografije, da nas teleportira. Kot pravi DK: »Ne potujem, da bi fotografiral. Fotografiram, da potujem.« Hkrati so opomin, da brezizhodnost stanja sodobne družbe vodi v gotovo uničenje vsega, kar danes poznamo kot planet, ki omogoča naš obstoj in bo jutri obstajalo le v obliki spominov. Sopostavljeni seriji Slutnja in Izza vek nas od stvarnosti vse bolj oddaljujeta. Podobe nastajajo in beležijo momente, ko trčita vsakodnevna realnost in avtorjeva podzavest. Seriji vodita v preizpraševanje tega, kaj zares zaznavamo in kaj si zgolj mislimo, da vidimo in da je resnično. Vendar v želji uzreti tisto, kar je izza pojavnosti, kar je neovirano z našim opazovanjem in zato Resnično. DK premika opazovanje proti režimu slepega zrenja. Toda premik ni samoumeven in podobe v seriji Mrak kažejo različne, neuspele stopnje prehoda. Uzrtje tega kar je izza pojavnosti ponazarja tiha, a močna notranja vibracija fotografij serije Skoraj upanje. Prikazujejo nam nediferencirano in indiferentno polje, izpraznjeno vsakršnega pričakovanja, razmišljanja, presojanja, kar omogoča edini način videnja Resnice. A s prestopom meje še zadnjega prostora, serije Temnenje, in z novo veščino slepega zrenja je pred nami nenadoma resničnost naše sodobne družbene stvarnosti – naša, vse bolj polarizirana družba, ki preko raznih rekontekstualizacij in „korektnosti“ tone v brezizrazno sivino konformnosti ter se izteka v popolno temo enoumja.

Ob razstavi je izšel katalog, za katerega sta spremna eseja napisali filozofinja Marina Gržinić in kustosinja Marija Skočir.
Umetnika zastopa Galerija Fotografija v Ljubljani.

DK (1970) se v svoji umetniški praksi osredotoča predvsem na fotografski medij, s pomočjo katerega ustvarja specifične pomensko naglašene kompozicije, ki skozi vizualne metafore predstavljajo intimne in družbeno angažirane komentarje kot odziv na aktualno družbeno stvarnost. DK skozi svojo celotno kariero vzporedno razvija zanimanje in prakso na različnih področjih fotografije: od dokumentarne pa do čiste abstrakcije, ki je bila v njegovih doslej videnih prezentacijah najmanj zastopana, a se je zato ves čas razvijala, da bi dosegla trenutek, ki bo zrel za tovrstne ideje, predvsem na strani gledalca. DK je svoje delo predstavil v različnih kontekstih in razstaviščih v domačem in mednarodnem prostoru ter bil zanj večkrat nagrajen.