BRAD DOWNEY: Jaz sem ti, ti si jaz (I am you, you are me) |
Prostorska instalacija | Galerija Monfort Portorož | 23. 05. – 18. 08. 2024 –
Otvoritev: četrtek, 23. 05. 2024 ob 19.00
Brad Downey: Ne-objektivni svet, 2018, Metalna skulptura, ki temelji na ideji Tatlinovega stolpa, bager 360 × 285 × 170 cm
Avtor fotografije: Hanneke Wetzer
Brad Downey (1980, Louisville, Kentucky) je ameriški umetnik, ki živi in dela v Berlinu. Na samostojni razstavi Jaz sem ti, ti si jaz (I am you, you are me) se predstavlja z objekti in videi, ki so nastali v »sodelovanju« z drugimi, svetovno znanimi, umetniki. To sodelovanje z njimi je po Bradovih besedah prisiljeno sodelovanje, saj je večina teh umetnikov, kot so Robert Smithson, Jože Plečnik, Dieter Roth, Vladimir Tatlin že pokojnih. Za nekatere izmed teh, avtor ni prepričan, ali bi se s sodelovanjem strinjali, medtem ko si za druge skoraj upa trditi, da bi z veseljem ustvarjali z njim. Brad se s tem vprašanjem sicer ne obremenjuje, pravi pa, da obstaja med njimi nekakšna vez. Downey v lastne produkcije vključuje umetnike, ki so po njegovem mnenju ključni za razumevanje in razvoj sodobnosti. Dober primer je Robert Smithson, ki je znan predvsem po kiparstvu in Land artu (najbolj znano delo Spiralni pomol (Spiral Jetty), 1970) in je s svojim delom in idejami več desetletij vplival na umetnike, ki so postavili temelje sodobni umetnosti. Reformiral je ameriško umetniško sceno in s svojim prodiranjem v prostor, razmišljanjem o efemernosti sveta spremenil koncept dojemanja arhitekture. Drugi avtor, ki ga Brad citira je ruski slikar in arhitekt Vladimir Tatlin, ki je načrtoval Tatlinov stolp (1919), ki pa, žal, ni bil realiziran. Postal naj bi mobilni spomenik, posvečen Tretji internacionali, simbol moderne dobe, optimizma in zgodnje revolucije. S tremi geometričnimi strukturami znotraj spirale in z višino 400m bi zasenčil celo Eifflov stolp. Omeniti je potrebno še enega Downeyu zelo ljubega umetnika, Dietera Rotha, švicarskega umetnika, ki se je poleg grafik, umetniških knjig in kipov ukvarjal tudi s stvaritvami iz raznih materialov – tudi hrane in gnilih živali. Z vizualnim umetnikom Romanom Signerjem se je Brad srečal na skupnem kosilu, z grafitarjem in političnim aktivistom Banksyjem je sodeloval na skupinski razstavi leta 2003 v Berlinu, ko je bil Downey prvič v Evropi. V projektu, ki ga je duhovito poimenoval »Spontane skulpture« se je s študenti ukvarjal s temo readymadea in britanskega kiparja Antonyja Gormleyja, Plečnikova dela pa je spoznal v daljšem obdobju bivanja v Sloveniji. Z deli teh umetnikov Brad manipulira zato, da bi posodobil in razširil njihov diskurz ter jih sinhroniziral v sodoben jezik umetnosti, saj se kontekst umetniških del v času spreminja. Brad Downey dela drugih umetnikov obravnava zgolj kot material, ki sicer ima umetniško vrednost, mu pa ne pripisuje pozitivne ali negativne konotacije, temveč z njim samo ustvari novo (lastno) umetniško delo. V svojih konceptih večinoma uporablja povsem vsakdanje stvari, ki jih preuredi ali pa jim na nepričakovane in duhovite načine spremeni namen. Včasih sam najde umetniška dela, ki jih uporabi, včasih dela najdejo njega.
Vsi umetniki in umetnost so za Brada (še) vedno živi; ne glede na vek ali zgodovinsko obdobje bi umetniki lahko o umetniških delih venomer razpravljali, se prepirali… Zato Brad zgoraj navedene umetnike dojema kot svoje sodobnike. Umetnost je vedno živa, saj je potrebna tudi druga smrt (prva smrt je telesna, druga nastopi, ko tvojega imena nihče več ne omenja), da to ne bi bilo tako.
V Sloveniji, kjer je v času epidemije Covida 19 obtičal več mesecev, je verjetno najbolj znan po kipu Melanie Trump iz leta 2018, tedaj ameriške prve dame. Potem ko je raziskal njen domači kraj in našel zemljišče v bližini Sevnice, je angažiral tamkajšnjega obrtnika Aleša Župevca – Maxija (njemu posvečen kip je razstavljen v Galeriji Monfort), da je z motorno žago izklesal Melaniino podobo.
S svojim pristopom Downey večinoma izprašuje in postavlja pod vprašaj konvencionalne načine razmišljanja o javnem prostoru in umetnosti sami. S tem ko vpete v nek prostor spodbuja k razmisleku o pomenu in namenu nekega prostora, v katerem so, ne spodbuja samo alternativnih načinov razmišljanja, ampak tudi poudarja pomembnost raznolikosti. Za gledalce želi, da se ob njegovih delih zabavajo, svobodno izražajo svoje mnenje, ne glede na zgodovinsko podlago ali umetnostno obdobje.
Brad Downey je avtor, ki je veliko razstavljal v Evropi pa tudi na številnih mednarodnih razstavah, v muzejih in na bienalih, kot sta arhitekturni bienale v Temišvaru leta 2022 in arhitekturni bienale v Tbilisiju leta 2020. Na ogled je bilo več monografskih razstav Downeyjevega dela, vključno z Jaz sem ti, ti si jaz (I am you, you are me) v Hrvaškem združenju likovnih umetnikov v Zagrebu leta 2023, Slow Motion Disasters v Kunstraum Kreuzberg Bethanien v Berlinu leta 2019 in Reverse Culture Shock v MU Hybrid Art House v Eindhovnu leta 2018. Samostojno se je predstavljal med drugim z razstavo Flupp Blubb Boing v Kunstverein Arnsberg leta 2020 in This Echo v Galeriji Vžigalica v Ljubljani leta 2019. Svetovno priznana založba Hatje Cantz je leta 2020 objavila 20-letno raziskavo Downeyjevega dela z naslovom Slapstick Formalism Process, Project, Object.
Ana Papež
