Obalne galerije Piran





GALERIJA
HERMAN PEČARIČ


FORMA VIVA

EX-TEMPORE PIRAN

PIRANSKI DNEVI
ARHITEKTURE


ARTMARKET

.
 




  FULVIA  ZUDIČ
PIRAN - PIRANO, slike


  Galerija Herman Pečarič Piran
21. junij - 28. avgust 2018
 

Odprtje: četrtek, 21. junij 2018, ob 21.00

V piranski Galeriji Herman Pečarič so Obalne galerije Piran pred desetimi leti organizirale razstavo slik Solna polja znane primorske likovnice Fulvie Zudič, ki javnosti tokrat prvič predstavlja svoja najnovejša dela, nastala od leta 2017 prav za to razstavišče. Rdeča nit v motivnem smislu je njeno bivanjsko mesto, od tod tudi poimenovanje razstave Piran – Pirano, pripravljene s sodelovanjem Skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini Piran.

Fulvia Zudič kot likovnica že več kot tri desetletja osnovno znanje, ki ga je pridobila na študiju na beneški akademiji, izpopolnjuje in dopolnjuje: dosedanja ustvarjalnost jo umešča med krajinarje z izrazitim odnosom do mestne vedute in pokrajine, enakovredno pa je opazno zanimanje za figuraliko, konkretno za človeško figuro. V določenem obdobju se je soočila tudi z abstraktnimi ekskurzi, ki pa je očitno niso zadovoljili. Ves čas je v vsebinskem smislu v njenih delih najbolj prisoten prav prostor njenega domovanja: istrska obmorska mesta s svojim posebnim urbanizmom ter srednjeveškim in novoveškim beneškim stavbarstvom, mehka gričevnata pokrajina notranje Istre s prepoznavno mediteransko floro in tipičnimi vaškimi naselji ter vedno dražljive Sečoveljske soline.

Mesto Piran, v katerem živi in dela kot organizatorka različnih kulturnih prireditev, v katerem ustvarja, je njena stalnica upodabljanja v različnih časovnih premenah in likovnih zvrsteh: v slikarstvu, ilustraciji, keramiki, tudi scenografiji. V teh mesecih, ko je ustvarjala dela za pričujočo razstavo, se je zavestno odločila za raziskovanje skrbno izbranih in manj znanih ulic v starem mestnem jedru, ki so neznane in nevidne tudi marsikateremu domačinu in obiskovalcu. Očitno so jo tako vznemirjale in navdihovale, da se je vanje vedno znova vračala s skicirko in s fotoaparatom v roki. Jeseni, pozimi in spomladi ter ob različnem času dneva jih je z različnih gledišč fotografirala in skicirala. Skozi spomine, razmišljanja, mentalne in emocionalne procese jih je podoživljala kot enkratno stvarstvo številnih, neimenovanih rodov prebivalcev, ki so stoletja soustvarjali mesto ter hkrati kot prizorišča njihovih neštetih, danes večina za vedno pozabljenih zgodb in usod. Slikarki torej postanejo vsi ti motivi nosilci njenih intimnih simbolnih in univerzalnih pomenov ter vrednot, hkrati pa jo s svojo privlačno fizično vizualnostjo navdihujejo v upodobitve več različič iste ulice, celo istega izseka vedute. Nova slikarska opredmetenja hote ohranjajo ilustrativnost in prepoznavnost upodobljenega, ki pa v določljivem avtoričinem svetlobno-barvnem vzdušju zaživijo s svojo elementarno in arhetipsko lepoto.

Predstavljene slike Fulvie Zudič vsekakor potrjujejo izrazito individualni pristop v vsebinskem in oblikovno-interpretativnem smislu: v ateljejih v Piranu in na Parecagu v procesu slikanja interpretira tisto, kar je pred časom videla, otipala, doživela in čutila, si hitro krokijsko označila v skicirki alile v spominu. Vsekakor je opažen, celo občuten njen spoštljivi odnos do te piranske materialne dediščine in enakovredno tudi do civilizacijskih in duhovnih posebnosti tega kraja. Kljub turistično živahnemu utripu mesta, na njenih podobah ni kaosa in drame, nasprotno, izbrane vedute slikarsko opredmeti le v njihovi vizualni biti, v njihovi srži, v njihovi prvinskosti. Zazdi se nam, kot da ji ustvarjanje pomeni odmik in umik iz kaotičnega vsakdanjika v meditativno sproščujoče stanje, ko v mirnem zatočišču ateljeja, v samoti in tišini, z nanašanjem barv na platna ponovno podoživlja lepote videnega. Na podobah jasno prepoznavamo staro žlahtno mediteransko-beneško mestno stavbno zapuščino z ozkimi ulicami, oboki, pročelji hiš z značilnimi stavbnimi členi: so kot avtoričini hommagi najlepšemu znotraj starega mestnega jedra in vsemu izvornemu v piranski urbani ureditvi, torej tistemu, česar sprehajalec pogosto niti ne vidi. So še njen intimnejši poklon generacijam prednikov, ki so stoletja soustvarjali to tako zelo posebno in bogato materialno in duhovno zapuščino. Slike Piran - Pirano tako ostajajo svojski dokumenti »njenega« Pirana, torej mesta, ki je zgodovinsko, etnično, geografsko in civilizacijsko zelo posebno in neprimerljivo.

Razstavo spremlja dvojezični katalog z zapisom Nives Marvin, kustosinje razstave. Razstavo bosta odprla Bruno Fonda, podžupan Občine Piran in Nadia Zigante, predsednica Samoupravne skupnosti italijanske narodnosti Piran.

   

Kratka biografija

Fulvia Zudič (Koper, 1961) je po končani Srednji šoli za oblikovanje v Ljubljani  študirala slikarstvo na beneški akademiji, kjer je leta 1987 diplomirala pri prof. Fabriziu Plessiu. Nekaj let je poučevala likovno vzgojo na šolah v slovenski Istri, od leta 1996 je zaposlena na Comunità Autogestita della nazionalità italiana Pirano ‒ Samoupravni skupnosti italijanske narodnosti Piran kot organizatorka kulturnih prireditev. Od leta 1987, ko je imela prvo osebno razstavo, se je zvrstilo veliko število le-teh; sodeluje na številnih skupinskih predstavitvah zlasti v Sloveniji, Italiji, na Hrvaškem in drugod. Uveljavljena je kot slikarka, izvrstna ilustratorka, kostumografka, scenografka, keramičarka, kar potrjujejo tudi prejete nacionalne in mednarodne nagrade doma in v tujini (večkrat nagrajena na Mednarodnem slikarskem ex-temporu Piran, na Istria Nobilissima itd). Je dobitnica nagrade Alojza Kocjančiča za posebne dosežke pri oblikovanju, raziskovanju in ohranjanju kulturne identitete Istre, letos pa je prejela Tartinijevo priznanje za kulturo Občine Piran.  Živi in dela v Piranu in v Sečovljah.















Piron - Ulica Joakim Rakovac, 2018
akril mešana tehnika na platno, 50 x 50 cm


Miracolo di mare, 2018
akril mešana tehnika na platno, 30 x 60 cm


Kriva ulica, 2018
akril mešana tehnika na platno, 18 x 24,5 cm



TTL