Obalne galerije Piran





GALERIJA
HERMAN PEČARIČ


FORMA VIVA

EX-TEMPORE PIRAN

PIRANSKI DNEVI
ARHITEKTURE


ARTMARKET

.
 




  FOTOMORGANA 6
Jernej Skrt, Boštjan Pucelj, Tanja Verlak,
Mirta Kokalj, Špela Volčič, Maša Lancner
fotografije


  Galerija Meduza Koper
21. januar-11. marec 2016

 


Odprtje: četrtek, 21. 1. 2016, ob 18.00

Cikel razstav Fotomorgana je predstavitev del fotografinj in fotografov mlajše generacije iz Slovenije. Zasnovan je dinamično, tako da se v izboru vsakokratne razstave menjujejo umetniki, pa tudi posamezna dela, zlasti iz serij v nastajanju.
V tokratni Fotomorgani 6 se z manjšimi serijami fotografij predstavlja šest umetnic in umetnikov. Fotografije so nastale v zadnjih letih, nekatere pa prvikrat vidimo na tej razstavi. Te konceptualne fotografije pokažejo resničnost na drugačen način.
 
Jernej Skrt pozabljene in nenaseljene morske obale v seriji Hoja po robu (Obale Jadranskega morja) hkrati izostruje in zamegli, poudarja in prikriva, poskuša ujeti intuitivno podobo idiličnega sveta, ki ni idiličen, stik znanega z neznanim.
Boštjan Pucelj v seriji Zbogom s posnetki povsem običajnih in nezaznamovanih delov skoraj idilične krajine predstavi mesta, kjer so ljudje s samomorom dovršili svoje življenje.
Tanja Verlak v seriji Polnoč v Mumbaju lovi neulovljivo – skrivnostno in ezoterično; v posnetku zabeleži fenomen, ki bi sicer ostal neopažen, fotografija pa ga naredi vidnega.
Mirta Kokalj se v seriji Saints zgleduje po krščanskih verskih podobicah, na njih pa sama nastopi s prepoznavno – včasih že vsiljeno – identiteto ženske v sodobni družbi ter z značilnimi in izpostavljenimi atributi, humorno, a skoraj alegorično.
Špela Volčič v seriji Fuscum subnigrum z umetnimi cvetovi množične kitajske proizvodnje rekonstruira po naročilu naslikane, razkošne in dragocene baročne šopke nizozemskih bogatašev; opozarja na minljivost, vidik bogastva in na vlogo umetnosti.
Maša Lancner v seriji Med svetovoma zabeleži povsem običajne prizore iz življenja talentirane plesalke, ki pa se razlikuje od večine, saj ima genetsko okvaro – Downov sindrom.
 
Predstavitev seveda omogoči zgolj kratek vpogled v slovensko fotografsko produkcijo mlajše generacije, vendar lahko opazimo, da se nakazujejo nekatere pomembne značilnosti. Fotograf ni zgolj nekdo, ki beleži stvarnost, pač pa vizualni umetnik, ustvarjalec, ki mu fotografija predstavlja izrazno sredstvo. Nekateri fotografirajo bolj spontano, kar se jim ponudi pred objektiv – ulovljene motive, drugi pa nameščene, režirane prizore, vsi pa pristopajo racionalno, premišljeno in načrtovano. Pri vseh sta racionalizacija in intelektualizacija sredstvi distanciranja in ni zaznati neposredne čustvene vpletenosti fotografa. V psihologiji racionalizacija in intelektualizacija veljata za obrambna mehanizma, ti avtorji pa postopka uporabijo kot sredstvi konceptualne umetnosti. Z bolj posredno osebno vpletenostjo v prizor fotograf doseže večjo objektivnost, hkrati pa je tudi poudarjeno provokativen in izraziteje namiguje ali nakazuje. Obravnavane teme so splošne, univerzalne in družbenokritične.
Na videz odtujen pristop – fotograf z distanco – je zrcalo nas samih, celotne družbe in posameznika v njej. Če to stališče postane izhodišče, postane ta odtujenost še kako osebna. Nagovor umetnika fotografa ni več zgolj vaba za gledalca in provokacija k razmišljanju, pač pa njegovo osebno sporočilo gledalcu.









Špela Volčič


Boštjan Pucer


Jernej Skrt


Maša Lancner


Mirta Kokalj


Tanja Verlak



TTL