Obalne galerije Piran





GALERIJA
HERMAN PEČARIČ


FORMA VIVA

EX-TEMPORE PIRAN

PIRANSKI DNEVI
ARHITEKTURE


ARTMARKET

.
 




  Umetniška delavnica Genius loci Lera 2007


  Krajinski park Sečoveljske soline Lera
29. 8. - 5. 9. 2007
 

V času, ko je v « Casermi » v KPSS na ogled razstava del udeležencev lanskoletne umetniške delavnice Genius loci Lera 2006, od 29. 8. do 5. 9. poteka že četrta umetniška delavnica. Na povabilo Obalnih galerij so se odzvali: slikar in videast Srečo Dragan iz Ljubljane, kipar Metod Frlic iz Škofje Loke, fotograf Jaka Jeraša iz Kopra, slikar Tone Lapajne iz Ljubljane, slikar Valentin Oman iz Avstrije in literat Tone Pavček, kateri v ambientu Lere vsak v svojem mediju interpretirajo videno in doživeto. Šestim udeležencem, priznanim in mednarodno uveljavljenim ustvarjalcem (vsako leto povabimo tudi ustvarjalca iz zamejstva) je za kreativne procese na voljo vedno dražestni prostor Sečoveljskih solin na Leri, katere so Pirančanom stoletja omogočale preživetje ; kot izziv jim je njihova zgodovinska materialna, naravna in duhovna izvornost ter tradicionalno pridobivanje soli, tu sta specifični fauna in flora ter zlasti nekonvencionalni in avtohtoni solinski materiali. V primerjavi z mnogimi drugimi tovrstnimi delavnicami, je projekt Genius loci Lera gotovo edinstven po konceptualni zasnovi in po prisotnosti različnih izraznih žanrih: ob klasičnem slikarstvu in kiparstvu so enakovredno zastopane še fotografija, video in literatura.

Umetniški projekt Genius loci Lera je rezultat uspešnega sodelovanja kulturne ustanove in gospodarstva: iniciator in organizator so Obalne galerije Piran, pokrovitelja pa podjetji SOLINE Pridelava soli in Mobitel, ki si ustvarjata in bogatita lastne likovne zbirke.

Koliko bo genius loci Sečoveljskih solin kot kreativni izziv zaznamoval sicer avtorsko prepoznavne izpovedne poetike letošnjih udeležencev bomo predstavili v prihodnjem letu na razstavi v razstavišču « Caserma » in v katalogu.

Nives Marvin

Udeleženci:

SREČO DRAGAN

Rojen 8. 12. 1944 v Kočevskem Rogu. Leta 1968 je diplomiral na slikarskem oddelku ljubljanske Akademije za likovno umetnost, kjer je 1970. končal še slikarsko specialko pri prof. Zoranu Didku. Leta 1987 je bil tu izvoljen za docenta za estetiko in tehnologijo video umetnosti in leta 1994 je postal izredni profesor za video umetnost in TV tehnologijo. Za področje novih medijev se je strokovno izpopolnjeval v Londonu, Varšavi, Wroclawu in Krakovu. Med drugim je bil med leti 1968 do 1970 urednik revije Ekran in član skupine OHO. V sezoni 1984/85 se je študijsko izpopolnjeval v Parizu. Imel je več samostojnih razstav, pripravlja in vodi projekcije video umetnosti doma in v tujini. Je dobitnik številnih nagrad in priznanj, leta 1969 tudi študentske Prešernove nagrade. Leta 1977 je bil njegov video Brez naslova uvrščen v arhiv Beneškega bienala. Njegova dela so v pomembnih nacionalnih in tujih zbirkah, na primer v Moderni galeriji Ljubljana, Muzeju sodobne umetnosti Beograd, v centru CAYC v Buenos Airesu. Ustvarja tudi na področju grafike in risbe ter piše strokovne članke. Živi in dela v Ljubljani.

METOD FRLIC

Rojen 20. 12. 1965 v Suši v Poljanski dolini. Po osnovni šoli je obiskoval Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani in se po tretjem letniku vpisal na oddelek za kiparstvo ljubljanske Akademije za likovno umetnost. Leta 1080 je diplomiral pri prof. Luju Vodopivcu in pri njemu v letih 1990/1991 nadaljeval podiplomski študij, ki ga je končal leta 1996. V letih študija je veliko potoval po svetu, kot štipendist DAADa je leta 1995 študiral v Nemčiji in kot štipendist Artist in Residenc Sapporo leta 2000 na Japonskem. Imel je 12 samostojnih razstav doma in v tujini. Je dobitnik več pomembnih nagrad, v letošnjem letu tudi Nagrade ZDSLU - Hypo banka Ljubljana za leto 2007. Sodeloval je na številnih mednarodnih kiparskih simpozijih v Avstriji, Italiji, Združenih arabskih emiratih, na Kitajskem, v Grčiji, na Hrvaškem in v Sloveniji, leta 2005 tudi na Forma vivi Portorož. Je avtor številnih javnih plastik v slovenskih in tujih mestih. Ustvarja v različnih likovnih zvrsteh. Živi in dela na Malenskem Vrhu v Poljanski dolini.

JAKA JERAŠA

Rojen leta 1953 v Ljubljani, od svojega drugega leta naprej je živel v Piranu. Avtor sodi v srednjo generacijo uveljavljenih ustvarjalcev na področju umetniške fotografije v Sloveniji. Po zaključeni fotografski šoli v Ljubljani leta 1971 se je zaposlil kot propagandni fotograf v Litostroju in tu se je seznanil s fotografskim mojstrom Petrom Kocjančičem, ki ga je navdušil z umetniško fotografijo. Leta 1975 se je ponovno preselil v slovensko Istro, kjer je bil kot fotoreporter najprej zaposlen pri časopisu Primorske novice, nato pa v Design studiu Mak. Od leta 1986 deluje je samostojni kulturni delavec. Je član Društva fotografov Slovenije. Samostojno razstavlja od leta 1978, doslej je imel osemnajst osebnih razstav. Sodeluje na skupinskih razstavah doma in na tujem in je bil udeleženec več likovnih delavnic. Za svoje delo je prejel več nagrad. Živi in dela v Kopru.

TONE LAPAJNE

Rojen 16. 6. 1933 v Ljubljani, med leti 1956 in 1961 je študiral kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. K. Putrihu in B. Kalinu ter leta 1964 končal še specialko za kiparstvo. Študijsko se je izpopolnjeval v Franciji in na potovanjih po Belgiji, Nizozemski, Nemčiji, Italiji in Angliji. Sodeloval je na osmih kiparskih simpozijih doma (Kostanjevica na Krki, Maribor, Ribnica,..) in v tujini (Prilep, Šmohor). Je avtor desetih javnih ambientalnih skulptur doma in v tujini. Lapajne je uveljavljen še kot slikar, kateremu barjanska zemlja pomeni tehnološko in formalno oblikotvorno slikarsko sredstvo izražanja. Imel je več kot petdeset osebnih razstav, sodeloval je na mnogih skupinskih razstavah doma in v tujini. Prejel je več kot deset nagrad, leta 1977 tudi nagrado Prešernovega sklada, leta 2004 Grand prix na 40. mednarodnem slikarskem ex-temporu Piran in v letošnjem letu nagrado Zlato jadro, ki so jo podelili kritiki na 51. mednarodni slikarski razstavi Marina di Ravenna. Je stalni udeleženec Genius loci Lera. Živi in dela v Ljubljani.

VALENTIN OMAN

Rojen 14. 12. 1935 v Štebnu (St. Stefan) pri Beljaku. Leta 1958 je maturiral na Plešivcu, med leti od 1958 do 1962 je študiral pri profesorici Hildi Schmid-Jesser na Akademiji za uporabno umetnost na Dunaju. Leta 1963 je končal še specialko za grafiko na ljubljanski ALU pri profesorju Riku Debenjaku. Imel je veliko osebnih razstav in sodeluje na mnogih skupinskih predstavitvah v Avstriji, Sloveniji, Evropi in drugod po svetu. Je prejemnik številnih nagrad, med drugimi tudi leta 1980 nagrade Prešernovega sklada, nagrade Riharda Jakopiča, leta 1969 veliko nagrado na piranskem Mednarodnem slikarskem ex-temporu, leta 1997 je prejel naziv častnega doktorja univerze v Celovcu in ob njegovi 70. obletnici mu je Slovenija podelila Zlati red RS za zasluge - za življensko delo na področju likovne umetnosti in za prizadevanja za enakopravnost slovenskega jezika na Koroškem, avstrijski kancler Schüssel pa ga je odlikoval z avstrijskim častnim križem za znanost in umetnost 1. razreda. Omanova dela so na ogled v pomembnih nacionalnih zbirkah v Avstriji, Slovenji in drugod. Živi in dela na Dunaju in v Bekštajnu (Finkenstein) na Koroškem.

TONE PAVČEK

Rojen 29. 9. 1928 v Šentjurju pri Novem mestu. Leta 1954 je diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani. Služboval je kot novinar in urednik pri več časopisih, bil je ravnatelj Mladinskega gledališča v Ljubljani, 18 let, do upokojitve 1990. je bil glavni urednik Cankarjeve založbe. Dva mandata je bil tudi predsednik Društva slovenskih pisateljev. Je uveljavljen kot pesnik in esejist ter angažiran še kot družbeni in politični delavec, zlasti v času osamosvajanja Slovenije (leta 1989: Majniška deklaracija). Za pesniško in prevajalsko delo je prejel številne nagrade in priznanja (med drugimi leta 1958 in 1962 Levstikovo nagrado), leta 1984 tudi Prešernovo nagrado (za zbirko Dediščina iz leta 1983) in v letošnjem avgustu Veronikino nagrado za zbirko Ujedanke. Unicef ga je leta 1996 imenoval za enega svojih ambasadorjev. Leta 1953 se je predstavil v pesniški zbirki Pesmi štirih in odslej izdal več samostojnih pesniških zbirk. Uveljavljen je še kot literat za otroke in mladino ter je avtor mnogih esejev. Obsežen in pomemben je njegov prevajalski opus (zlasti literatov iz slovanskih dežel) in tudi njegova poezija je prevedena v številne tuje jezike. Od leta 2001 je izredni član SAZU. Je stalni udeleženec Genius loci Lera. Živi in dela v Ljubljani in na Seči.

pokrovitelja : Soline Pridelava soli d.o.o. in Mobitel






TTL