Obalne galerije Piran





GALERIJA
HERMAN PEČARIČ


FORMA VIVA

EX-TEMPORE PIRAN

PIRANSKI DNEVI
ARHITEKTURE


ARTMARKET

 




  KLAUDIJA POROPAT
Osebna asistenca je naša eksistenca


  Galerija Meduza Koper
10. januar-7. marec 2014

 


Otvoritev: petek, 10. januar 2014 ob 19. uri

Razstava Osebna asistenca je naša eksistenca predstavlja fotografski projekt Klaudije Poropat. Po razstavi v Slovenskem etnografskem muzeju poleti 2013 in zatem v Mladinskem kulturnem centru v Slovenj Gradcu in YHD klubu SOT 24,5 v Metelkova mestu v Ljubljani je to njena četrta predstavitev. Fotografski cikel je nastajal konec leta 2012 in v prvi polovici leta 2013 pod mentorstvom Mete Krese in Arneja Hodaliča s štipendijo, ki jo je podelil Ekvilib Inštitut v okviru pobude umetnosti za družbene spremembe Globalna SOFA.

Projekt vsebuje serijo 33 fotografskih diptihov, sestavljenih iz portreta hendikepirane osebe, ki potrebuje osebno asistenco, in posnetka, na katerem je ujet trenutek iz njenega vsakdanjika v družbi z osebnim asistentom oziroma asistentko. Vsak portret dopolnjuje osebni predmet, ki ga je izbrala portretiranka oziroma portretiranec,  in njen oziroma njegov kratki opis zgodbe o predmetu.  Prikazu so dodani tudi videofilmi več avtorjev, nastali v okviru kampanje za sprejetje predloga Zakona o osebni asistenci v drugi polovici leta 2012, ki ga je pripravilo društvo YHD.

Razstava tako povezuje fotografije, predmete in besedila, oziroma spleta v celoto svet vida, tipa in branja. Ta svet opozarja na to, kako različne so osebe in kako raznovrstne so aktivnosti, pri katerih je potrebna pomoč osebnih asistentov. Razstava prikazuje vidni oziroma zaznavni svet, poleg tega pa sega tudi bolj globoko, v svet intime, ne da bi za to bili uporabljeni faktografski podatki. Portretiranci namreč z izborom predmeta in zapisano pripovedjo subtilno razkrivajo košček svojega notranjega sveta pa tudi svoje interese in svojo vpetost v družbeno okolje. S tem dajejo svetu podob na fotografijah dodatno razsežnost.

Vseh 33 portretirancev, ki jih predstavljajo fotografije, je vključenih v program Neodvisno življenje hendikepiranih (NŽH), ki omogoča osebno asistenco. Že osemnajst let ga izvaja YHD – Društvo za teorijo in kulturo hendikepa, edino v Sloveniji, ki program izvaja po principih filozofije neodvisnega življenja. YHD je tudi član Evropske mreže za neodvisno življenje (ENIL). Osebna asistenca je temeljno orodje hendikepiranih, ki jim omogoča enakopravno življenje, saj z osebnim asistentom oziroma asistentko zagotavlja potrebno pomoč pri vsakdanjih opravilih. Prav osebna asistenca odpira in omogoča hendikepiranim ljudem polnopravno in aktivno življenje. To je temeljna človekova pravica. Obrazi portretirancev pričajo o dragocenosti drugačnosti, ki bogati družbo. Izkušnja hendikepa je lahko navdih vsakomur, ki živi v utvari normalnosti.

Uporabniki programa NŽH so v Sloveniji »privilegirana« manjšina, ki ima dostop do osebne asistence oziroma programov z večjim obsegom njim potrebne pomoči. Fotografije tako kažejo, kako hendikepirani ljudje s pomočjo osebne asistence živijo na svojem domu, odločajo o lastnem življenju, delajo, ustvarjajo, so aktivni, imajo družino in otroke, skratka počnejo vse to, kar je večini popolnoma samoumevno. Drugi bodo morali še nekaj let (po)čakati v domovih za ostarele ali ostati na skrbi družinam, dokler ne bo uzakonjena že dolgo obljubljana sistemska rešitev. Čeprav je osebna asistenca temeljna človekova pravica, pa, žal, v naši državi kljub ratifikaciji Konvencije o pravicah invalidov še vedno ni priznana.

Fotografije Klaudije Poropat so dokumentarne fotografije, bolj natančno portretne fotografije in fotografije ljudi pri vsakdanjih opravilih, in lahko bi jih uvrstili v družbeno angažirano umetnost. Vendar fotografski posnetki presegajo dokumentarnost. Izmuznili so se strogemu izvajanju vnaprej zamišljenega programa in neosebnemu podajanju realnosti. Avtorica je dokumentarnost nadgradila z osebno naklonjenostjo, ki je imanentna podobi fotografije kot neoprijemljiva poetičnost in njena družbena zavzetost je pristna in osebna, ne zunanja in modna. Klaudija Poropat je namreč kot ena od ustanovnih članic društva YHD del skupnosti portretirancev. Z njimi deli njihove interese, potrebe, želje in vpetost v okolje. Njeno fotografiranje izhaja iz sveta, ki ga predstavlja. V ta svet ne prihaja kot reporter, opazovalec ali raziskovalec. Tudi zato njene fotografske podobe niso spektakularne, kakršne radi objavljajo množični mediji ali svet sodobne umetnosti. Njihova posebna kakovost je prav neposrednost, na katero je opozoril Arne Hodalič na odprtju razstave v Slovenskem etnografskem muzeju. Poleg tega je fotografski projekt 33 portretov prežet z veliko energije. Za njegov nastanek je bilo treba veliko časa, volje in dogovarjanja. In prav dogovori so bili odločilni. Portretiranci niso sodelovali le pri izbiri predmetov, temveč tudi pri izboru vsakdanjih opravil z osebnim asistentom oziroma asistentko, ki jih je avtorica ujela v fotografski objektiv. Prav to naravnanost odseva razpoloženje fotografskih podob. Tovrstna participacija portretiranca je v žanru portreta redka, saj navadno fotograf odloči, kaj bo poudaril na portretiranem človeku in ga s tem določil ali karakteriziral. Zato fotografij Klaudije Poropat ne gledamo z distanco, temveč nas potegnejo v živo dogajanje.

Za podporo Neodvisnemu življenju lahko donirate na 1919 s sporočilom ASISTENCA5.

 

Oddaja na TV Koper:

https://www.youtube.com/watch?v=h3yAi6MSBc8&feature=youtu.be

 

 

SPREMLJEVALNI PROGRAM

 

Avtoričino vodstvo po razstavi z Meto Krese

ponedeljek, 13. januar, ob 13 uri

Veččutni vodeni ogled razstave, prilagojen za slepe in slabovidne osebe

sobota, 8. februar, ob 11. uri

Vodenje je namenjeno vsem obiskovalcem, ne le slepim in slabovidnim. Katrin Modic iz Iniciative Sodelujem bo »odkrila«, kako »videti« podobo ali predmet z drugimi čutili, ko ne moremo videti. Vodstvo je zasnovano tako, da izhaja iz sveta slepih in slabovidnih. Publika je vključena v dogajanje in ni samo pasiven poslušalec oziroma gledalec.

Pogovor o Neodvisnem življenju hendikepiranih in osebni asistenci

sreda, 19. februar, ob 15.00 uri v pritličju palače Foresterija

Društvo YHD je junija 2012 zbralo več kakor 7000 podpisov državljank in državljanov Republike Slovenije ter preko pobude ljudske iniciative v parlamentarno proceduro vložilo predlog Zakona o osebni asistenci, ki so ga spisali uporabniki osebne asistence z različnimi vrstami hendikepa. Septembra 2012 je društvo širši javnosti in politikom pošiljalo videofilme (http://www.yhd-drustvo.si/slo/article.php/videoOA) uporabnikov programa Neodvisno življenje hendikepiranih, da bi pokazalo pestrost življenja, ki jih omogoča osebna asistenca. S svojimi pričevanji je pokusilo prepričati zakonodajalce, da osebna asistenca dobesedno pomeni življenje in da naj jih ne pustijo na cedilu. Na zakonodajno rešitev čakamo že več kakor 15 let. Brez sistemske zakonodajne rešitve je vsako leto negotovo, ali bo program dovolj sofinanciran in ali bo ogroženo zagotavljanje osebne asistence. Zakon o osebni asistenci bi omogočil tovrstno storitev v skupnosti vsem hendikepiranim posameznikom in posameznicam v Sloveniji, ki brez večjega obsega pomoči druge osebe – osebne asistence ne morejo živeti neodvisno v svojem domu kot drugi državljani. Na žalost so ravno tradicionalne invalidske organizacije, združene v NSIOS, nasprotovale predlogu zakona, kar je bilo odločilno za to, da so koalicijski poslanci septembra 2012 glasovali proti in s tem ustavili vsako nadaljnjo razpravo o vloženem predlogu zakona. In tako smo spet ostali pri obljubah.  Ali je prihodnost naklonjena tej večletni iniciativi? Ali bodo zakonodajalci sprevideli, kaj so temeljne pravice vseh njenih državljanov? Bodo za to zagotovili potrebna sredstva?

 

Kontakt: Lilijana Stepančič, lilijana.stepancic@gmail.com, 05 6712082











Foto: Klaudija Poropat



TTL