Otvoritev: petek, 13. 1. 2012 ob 19. uri

Katja Smerdu je predstavnica mlajše perspektivne generacije slovenskih likovnikov: širša javnost jo spoznava od leta 2005, odkar razstavlja na skupinskih in osebnih razstavah. V lanskem letu ji je mednarodna strokovna žirija XLVI. mednarodnega slikarskega ex-tempora Piran podelila nagrado za najboljše delo avtorja, starega do 35 let, v obliki samostojne razstave v piranski Galeriji Hermana Pečariča. Kiparka je pred petimi leti diplomirala na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, kjer pravkar zaključuje magisterij kiparstva.

Katja Smerdu ima že profiliran osebni slog, ki jo zapisuje v tisti krog ustvarjalcev, ki z intimnim spoštovanjem do preteklih obdobij snuje - kljub njenemu hotenemu in doslednemu ročnemu ustvarjanju - svežo in sodobno občuteno avtopoetiko. Kot šolani kiparki ji likovni medij v najširšem smislu besede nudi različna področja raziskovanja in izpovedovanja, a vedno tako, da ohranja sebi lastno entiteto. Le-ta je določljiva v vnaprej domišljeni kompoziciji in vsebinski izpovedi ter v dosledno skrajno precizni manualni realizaciji. Predstavljena dela v piranskem razstavišču: žični objekti in kaligrafske risbe, kot jih avtorica sama imenuje, pa dokazujejo še njeno namero v ambientalno postavitev le-teh tako, da gledalca - ob njegovem vidnem in tipnem čutu - angažirajo še fizično, da se sprehaja med njimi, se zaustavi, še posebej pa mu angažirajo njegov razumski in emocionalni del.

Razstava kot celota in posamična dela odkrivajo, ob nesporni močni avtoričini kreativni sugestiji, njeno skrajno subjektivno in premišljeno izpostavljanje določenih fragmentov in njihovih izraznih dimenzij, ne glede na izbiro likovne zvrsti. Skulpturalne forme, objekti ali inštalacije, risbe ali slike s ponavljajočimi se napisi, tudi unikatni kiparski objekt v obliki knjige Sculptura Scripta iz leta 2008, nas zavedno ali nezavedno ali zgolj asociativno popeljejo v preprosti svet vsakdana, v svet množičnih hipnih raznovrstnih informacij ter hkrati v tradicijo preteklosti in njene duhovne in materialne vrednote, danes marsikatere žal pozabljene. In tu se kot avtoričin navdih pogosto pojavljajo še vsakdanja človekova mentalna in duhovna stanja in njegove fizične sposobnosti, katere se v sedanjem času vse bolj nadomeščajo s sodobno tehnologijo. A Katji Smerdu so ji očitno močni vzvodi za njeno umetniško snovanje, na kar nakazujejo tudi poimenovanja posamičnih del in pomenljivo poimenovanje razstave Roka in znak, Pot žice in življenje besed.

Razstavo preveva intimno občutena avtoričina duhovna dimenzija: v segmentih je zaznati posebno diskretno skrivnostno, tudi iracionalno ali podzavestno, torej tisti presežki, ki v likovnih delih - ne glede na izbrani medij in tehniko - določujejo individualnost in prepoznavnost subjektivnega izraza. To so seveda subtilne nianse v pomenskih strukturah žičnih objektov ali na dvodimenzionalnih površinah, ki pa postanejo dominantne in na nivoju makro predstavitve ustvarjajo specifično intimno atmosfero in posebno vsebinsko-sporočilno identiteto. V bistvu je sleherno delo globoko osebna zgodba, ki jo avtorica posreduje navzven v izbranem mediju in v prepoznavnem oblikotvornem izrazu. Posebno pozornost pritegnejo mikro detajli: so kot avtoričina sublimirana kodna znamenja ali metafore, pa naj si bo to gracilno elegantna silhueta človeške ali druge figure, pismenka oziroma premišljeno in pomensko izbrana beseda in njeno repliciranje, prefinjeno in graciozno izvedeni žični objekt v kombinaciji z drugimi materiali ali minuciozno izrisana kaligrafija, ki v sinergiji z izbranim nežnim koloritom napolnjuje belino slikarske podlage z vnaprej domišljeno kompozicijo. Zazdi se, da Katja Smerdu, ob ohranjanju estetike, osnovno formo hote podredi raziskovanju in iskanju prvinskosti, arhetipskosti, naravnosti, torej dimenzijam, ki so kompatibilne osnovnim elementom harmonije v naravi. Dela ponekod delujejo krhko in subtilno, nekje tudi infantilno tako, kot da bi v stanju domišljije, fantazije ali otroške spontanosti stkala nove svetove in nove pripovedi, kjer pa se v simbolih in znakih in njihovih medsebojnih korelacijah srečujejo zgodbe in podobe iz preteklosti in sedanjosti, iz realnega sveta in iz njene podstati. Vsi navdihi in ideje pa skozi kreativni proces ostajajo podrejene avtoričinemu trenutnemu mentalnemu in emocionalnemu stanju, njeni kreativni imaginaciji, ki gledalcu dopušča različne čutne odzive in večplastne pomenske interpretacije.
Nives Marvin

Katja Smerdu
Rojena leta 1980 v Kopru, Slovenija. Leta 1998 uspešno zaključi program poklicnega frizerja na srednji tehnični šoli v Kopru, leta 2000 se vpiše v Maturitetni program na Gimnaziji Piran, kjer 2001 maturira. Leta 2003 se vpiše v program kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. V letu 2004 dela v Celju v restavratorski delavnici. V letu 2005 obiskuje delavnico pri ak. kiparki Mojci Smerdu. V okviru programa Erasmus leta 2007 obiskuje Akademijo Brera v Milanu (IT). Leta 2008 diplomira iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani z naslovom Sculptura Scripta pri doc. Alenu Ožboltu. Zaključuje magisterij kiparstva pri red. prof. Matjažu Počivavšku in prof. dr. Igorju Škamperletu na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Od leta 2011 ima Galerijo Aperion v Izoli. Živi in dela v Strunjanu.