Otvoritev: torek, 18. 5.2010 ob 19. uri 

Novi ateljeji: prizorišča sodobne likovne ustvarjalnosti.

BridA je mednarodno uveljavljena skupina slovenskih likovnih ustvarjalcev, ki se od ustanovitve leta 1996 s svojo umetniško in razstavno dejavnostjo enakovredno pojavlja tako na domačem kot tujem likovnem prizorišču. Kolektiv treh umetnikov - Jurij Pavlica (Nova Gorica, 1973), Sendi Mango (Split, 1973), Tom Kerševan (Nova Gorica, 1970) - razvija lastno produkcijo na širokem polju sodobnih in tradicionalnih likovnih praks. Ukvarja se z vsebinami, ki se dotikajo problematike avtorstva in avtonomije umetniškega dela oziroma vloge umetnika v sodobni družbi, pri čemer z lahkoto prestopa iz umetniške v sfero znanosti in tehnologije. Svojo kolektivno ustvarjalno energijo priložnostno prepleta in izmenjuje tudi z drugimi umetniki.

Sodelovanje s švicarskim ustvarjalcem Oppyjem De Bernardom (Locarno,1970) se je razvilo v Bridinem ateljeju v Šempasu, kjer skupina občasno organizira poletne rezidence za izbrane umetnike. De Bernardo je predstavnik srednje generacije švicarskih umetnikov, med drugim prepoznaven tudi v italijanskem prostoru, kjer se je umetniško formiral. Pri svojem delu z enostavnimi sredstvi in postopki posega po vsakdanjih objektih z močnimi simbolnimi konotacijami ter jih avtorsko preoblikuje. Zato njegove prostorske postavitve pogosto posredujejo angažirana socialna sporočila.

Sociološko naravnana je tudi tematika njihove skupne iniciative z naslovom Dragi Čezare, dnevnik rezidence. Nastal je kot posledica dialoga, v katerem so se prepletale osebne izpovedi umetnikov in obujale zgodbe iz lokalne polpretekle zgodovine primorskega kraja, povezane z migracijo in problemi iskanja identitete v novem okolju oziroma ohranjanja vezi z rodno zemljo. Skupinski projekt - v njem so osrednji protagonisti sami ustvarjalci v vlogi sezonskih delavcev - je skozi medij fotografije in videa zasnovan v obliki dnevniških zapisov, ki ga simbolno spremlja pesem italijanskih izseljencev Luna rossa. Beleži resnične prostore z insceniranimi prizori iz kmečkega vsakdanjika, v katerih vsebina pod pretvezo dokumentarnega posnetka niha med resničnim in namišljenim zato, da resno interpretacijo socialne motivike zamenjata humor in avtoironija. MBJ