Otvoritev: petek, 23. 4. 2010 ob 20. uri

Portoroško skladišče soli, Monfort, bo v prihodnjih mesecih postalo galerija: 23. aprila ob 20. uri bo odprtje razstave slik ZEMLJA V NEBU Toneta Lapajneta, ki sodi med eminentne sodobne likovne ustvarjalce, je pa tudi edini, ki je že več kot pred tridesetimi leti odkril in začel ustvarjati z, za slikarstvo nenavadno materijo, zemljo. Čeprav je pogost gost Obalnih galerij Piran in se neprekinjeno od leta 2004 udeležuje multimedijske delavnice Genius loci Lera na Sečoveljskih solinah, bodo monumentalna platna iz cikla Zemlja v nebu, nastala v letu 2007, prvič predstavljena na Primorskem. Le-te sodijo v vrhunsko fazo avtorjevega obsežnega kiparskega in slikarskega opusa ter so izvirni in nenadomestljiv prispevek znotraj širše nacionalne likovne umetnosti na začetku tretjega tisočletja.
Impozantni interier bivšega skladišča soli Monfort v Portorožu bo z razstavljenimi impozantnimi Zemljami v nebu pomembno vsebinsko obogaten: z izrazito subjektivno duhovno konotacijo v interpretaciji in s premišljenim konceptom postavitve v konkreten prostor bo razstava kot celota še Lapajnetov svojski poklon razstavišču, njegovi specifični zgodovini, mnogim rodovom solinarjev in »belemu zlatu«, skratka Slovenski Istri.

Iz kataloga:
„ZEMLJA V NEBU

Tone Lapajne sodi med eminentne sodobne likovne ustvarjalce in je edini, ki je že več kot pred tridesetimi leti odkril in začel ustvarjati z - za slikarstvo nenavadno materijo - zemljo. Raziskoval je tudi tehnološke možnosti likovnega izraza z različnimi vrstami zemelj Ljubljanskega barja, torej ambienta, kjer se je rodil in kjer živi in ustvarja. Prav tako ga, intenzivno zlasti od leta 2004 dalje, na drugi strani navdihujejo tudi istrske zemlje in avtohtoni materiali Sečoveljskih solin, kar dokazuje že lani predstavljeni ciklus Slike Genius loci Lera 2004 - 2008. Ta ciklus, kakor tudi dela velikih formatov iz cikla Zemlja v nebu, ustvarjena leta 2007, ne pomenita zgolj vrhunske faze v njegovem razvoju, ampak tudi izvirni, nenadomestljiv prispevek znotraj nacionalne likovne umetnosti na začetku tretjega tisočletja. Dejstvo je, da je Lapajne skozi desetletja neprekinjenega eksperimentalno-raziskovalnega procesa, neobremenjenega s trenutnimi likovnimi trendi, izoblikoval avtorsko določljivo likovno poetiko, kar je bilo opaženo in priznano tudi v tujini.
Monumentalna platna iz cikla Zemlja v nebu, predstavljena na razstavi v interieru nekdanjega skladišča soli Monfort v Portorožu, so izjemna: s tehnološko dovršenostjo avtorsko inovativnega pristopa v obravnavanju nekonvencionalnega materiala, z izrazito subjektivno duhovno konotacijo v interpretaciji in s premišljenim konceptom postavitve v konkreten prostor so kot celota svojski poklon impozantnemu razstavišču, njegovi specifični preteklosti, mnogim rodovom solinarjev in njihove odvisnosti od »belega zlata«, skratka Slovenski Istri. Veličastne viseče podobe na ogromnih platnenih površinah so seveda zunanja, predmetna vizualizacija avtorjeve izvorne povezanosti s seboj in s svetom okrog sebe. Zazdi se nam, kot da bi sintetiziral in kulminiral že skoraj pol stoletja izkušenj, znanj, neprekinjenega raziskovanja kiparstva in slikarstva, eksperimentiranja z zemljami ter sedanjega zrelega dojemanja sicer univerzalne problematike avtohtonosti vsega naravnega in vloge človeka v njej. V simbolnem smislu je tudi možna asociacija na aktualne trende angažiranja s sodobno okoljsko problematiko, čeprav na platnih ne zasledimo ekološko dramatičnih ali apokaliptičnih vizij. Nasprotno, vsak mikro segment ali podoba v celoti odraža posebno meditativno atmosfero kot zrcalni odraz globokega in iskreno občutenega spoštovanja individualca do prabitnega in izvornega, njegovega razumevanja sedanjosti ter videnja prihodnosti. V procesu nanašanja zemelj na platno ne sledi hipnim naključnim ali impulzivnim notranjim vzgibom: ustvarjalni ritual mu očitno narekujeta modro razmišljanje in preudarno čustveno dojemanje, skratka stanje duha, pronicljivo senzibilnega in izkušenega likovnika. Od tod izhaja tudi avtorsko izrazna prepoznavnost in prav tako tudi doslednost v izbrani tematiki, ki sta neprimerljivimi s sočasnimi trendi.
Slike z močno in učinkovito občuteno materialno eksistenco - zemljami -delujejo kot reminiscence abstrahiranih pokrajin z neštetimi barvnimi odtenki. In res so svojski pejsaži: v svoji biti celo psihogrami ali svojski sublimati racionalnega in emocionalnega, zavednega in podzavestnega. Od tod verjetno še neka posebna in diskretna konotacija skrivnostnega, ki preveva slike, kar je poudarjeno tudi z izbranimi zemljami z njihovimi elementarnimi danostmi, ki jim je slikar seveda v procesu ustvarjanja spremenil namembnost. Zemlje postanejo s svojimi identitetami v fizični in barvni strukturi nadomestilo barvam in edino sredstvo izražanja ter, kljub občutenemu sodobnemu izrazu forme - dajejo čutiti še tiho prisotnost nečesa globoko arhetipskega, na kar opozarja tudi arhaično asociativen naslov razstave Zemlja v nebu. Tančico skrivnostnosti je prav tako možno čutiti še v prefinjeni lucidnosti svetlobe kot reminiscence na znana konkretna stanja v naravi, ki pa nas vendar vedno znova popelje v neskončna prostranstva kozmosa, v neka nikoli dokončno dorečena stanja, v posebno magijo. Elegantna presvetljenost velikih površin platen je prav tako veličastna: neznani svetlobni viri žarijo in žarčijo toplo svetlobo, ki po svoje pooseblja notranje življenje zgodbe. Le-ta nam je znana, tukajšnja in doživljajska, hkrati pa je neskončno daleč, misteriozno neulovljiva in neustavljiva, je imaginarna kot posebna kozmična moč. Sveti kot luč - kot vir življenja, lahko asociira na pogled v nebo ali v sonce, hkrati pa nas lahko popelje v čaroben svet življenja konkretnih štirih elementov sveta: zemlje, zraka, vode in ognja. Lapajne torej v svoji maniri obuja izvornost in jo v več pomenih vrača v sedanjost ter vedno znova raziskuje in išče nove poti za prihodnost. Nas gledalce, kljub možnosti fizično otipljive površine slik, pa popelje v drug čas in prostor, še v neko vzporedno dimenzijo, v drugačno interpretativno in doživljajsko avanturo.
Na Lapajnetovih platnih Zemlja v nebu se zemlje na dvodimenzionalni površini neprestano prekrivajo in odkrivajo, skrivajo in odstirajo, izginjajo in se vnovič pojavljajo, gledalcu pa angažirajo vse čute, mentalno in emocionalno. Lahko ga vsrkajo vase: pa ne zgolj samo zaradi materialne strukture in velikega formata, tudi po izrazni moči je prav tako monumentalna likovna izpoved. Slike kot celote ali sleherni detajl in njegov barvni odtenek, seveda vedno pogojen z naravno strukturo uporabljene zemlje - Lapajnetove »svete« zemlje: barjanske, istrske, solinske, slovenske - nas popeljejo v skrivnostne in neznane neskončnosti, v kozmos, ki je neuničljiv in večen, ter v znano vsakdanjo zemeljsko sfero, ki pa je hkrati pradavno počelo Mater Zemlje. Lapajne torej z najbolj preprostimi in elementarnimi sredstvi in, kot sam pravi, v najbolj naturalistični maniri opredmeti svoj intimni filozofski nazor. Vzpostavi pa še poseben dialog in komunikacijo navzven: ob estetskih vrednotah nam je zavestno in nezavedno dana možnost različnih videnj, doživljanj, razmišljanj, čutenj, celo fizičnih dotikov. Likovna kreacija tako preseže zgolj dokumentarno odslikovanje realnega stanja ali ideje, postane univerzalna umetnina.»

Nives Marvin

TONE LAPAJNE

Rojen 16. 6. 1933 v Ljubljani. Med leti 1956 - 1961 je študiral kiparstvo na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost pri prof. Karlu Putrihu in Borisu Kalinu ter leta 1964 končal še specialko za kiparstvo. Študijsko se je izpopolnjeval v Franciji in na potovanjih po Belgiji, Nizozemski, Nemčiji, Italiji in Angliji. Sodeloval je na več kiparskih simpozijih in je avtor desetih javnih ambientalnih skulptur doma in v tujini. Uveljavljen je še kot slikar, ki mu barjanska zemlja pomeni tehnološko in formalno oblikotvorno slikarsko sredstvo izražanja. Imel je veliko osebnih razstav, sodeloval je tudi na mnogih skupinskih razstavah doma in v tujini ter prejel več pomembnih nagrad; tudi nagrado Prešernovega sklada.
Lapajne je pogost gost Obalnih galerij Piran: večkrat je sodeloval na Ex-temporu Piran in od mednarodnih strokovnih žirij prejel več nagrad (leta 2005 tudi prestižni Grand prix). Leta 2007 je bil med povabljenimi ustvarjalci odmevnega projekta ob dnevu kulture »Kdo sem? O čem sanjam?«. Prejel je tudi nagrado Zlato jadro po izboru kritike na 51. Mednarodni slikarski razstavi Marina di Ravenna, kjer je na povabilo selektorjev, uglednih strokovnjakov, sodelovalo 45 avtorjev iz Italije, Slovenije, Hrvaške, BiH, Avstrije, Španije in Nemčije, mednarodna strokovna žirija pa je podelila pet nagrad (nagrado za življenjsko delo je dobil znameniti Hermann Nitsch). Med drugimi znanimi ustvarjalci je našo državo s sliko Zemlja v nebu / La terra nel cielo očitno najbolj uspešno prezentiral prav Tone Lapajne. Od leta 2004 je povabljeni stalni udeleženec tradicionalne multimedijske delavnice Genius loci Lera v KPSS. Živi in dela v Ljubljani.

Razstavljene slike / Opere esposte:
Zemlja v nebu / La terra nel cielo, 2007,
zemlje na platnu / terre su tela, 238 x 300 cm