Obalne galerije Piran





GALERIA
HERMAN PEČARIČ


FORMA VIVA

EX-TEMPORE PIRAN

PIRAN DAYS OF
ARCHITECTURE


ARTMARKET

.
 




  Forma viva 2005
Medarodni kiparski simpozij
Seča pri Portorožu


  15. september - 15. oktober 2005
Otvoritev: Sobota, 15.oktober 2005 ob 16.uri

 

Avtor projekta: Anton Biloslav, Obalne galerije Piran

Kiparji: Gail Clair Morris (Velika Britanija), Ljubo de Karina (Hrvaška), Metod Frlic (Slovenija). Kamnoseka:Viliam Gažik in Roman Gažik (Slovaška).

Pokrovitelji prireditve: Občina Piran, Ministrstvo za kulturo RSlovenije, Renault Nissan d.o.o. Slovenija, Vina Koper, Kamen Pazin


KIPARJI FORMA VIVE PORTOROŽ 2005

/files/datoteke/37_wmorris2.JPGAngleška kiparka Gail Clair Morris (Welles, Velika Britanija, 1958) si je za svoj življenjski in ustvarjalni prostor izbrala Hrvaško Istro, kjer živi že od leta 1985. Po študiju na Wimbledon School of Art v Londonu (1976 in 1979), je izobraževanje nadaljevala na znani londonski St. Martin's School of Art. Že v tem obdobju je sodelovala na nekaterih tečajih mednarodne poletne kiparske šole Kornarija v Marušićih v Hrvaški Istri, kjer je po zaključenem študiju tudi poučevala.

V vrsti skupinskih razstav, na katerih je sodelovala med leti 1977 in 1982, izstopata zlasti dve, New contempories I.C.A. in Canisaro parc v Londonu, v zadnji letih pa Oblika in ritem, Grožnjan, Umag, Koper, 2001; Ascoltare le Pietre Bianche, Piran, Benetke, Pula, Labin, 2001/02; European Hous of Art, Communication, Romunija, 2005/; Fresh Air Bienale, Cimalester, 2005. Samostojno se je leta 1982 predstavila v londonski The gallery, kasneje pa še leta 1990 v izolski galeriji Insula, nazadnje v Pretorski palači v Kopru. Potem, ko se je leta 1987 udeležila prvega Mednarodnega simpozija kiparstva za fundacijo Pablo Neruda v Čilu, je tri leta kasneje sodelovala na Mednarodnem simpoziju v Labinu, leta 1991 na portoroški Forma vivi in leta 1992 na Ibero American y Carribe Symposium Santiago v Chilu. Gail Morris spretno izrablja izpovednost kamnitega materiala, ki ga pogosto dopolnjuje s hladno govorico železa, pa tudi gnetljivo snovnostjo gline. V plastični igri polnega in praznega dosega učinkovitost pretehtanih razmerij in volumenske dinamike.


/files/datoteke/37_wkarina2.JPGLjubo de Karina (Reka, Hrvaška, 1948) je priznan hrvaški kipar, ki se na portoroškem simpoziju pojavlja že tretjič (1985, 1995). Akademijo likovnih umetnosti je zaključil leta 1972 v Ljubljani pri profesorjih Zdenku Kalinu, Dragu Tršarju in Slavku Tihcu. Že v času študija (1972) je bil nagrajen s Prešernovo nagrado za kiparstvo. Pridobljeno formalno izobrazbo je zatem poglabljal v dveh uglednih zagrebških Mojstrskih delavnicah, pri prof. Vanji Radaušu in Antunu Augustinčiću (1973-1975).

Kiparjeva razstavna dejavnost, ki se je začela že leta 1972, ko je prvič samostojno nastopil na ljubljanski Filozofski fakulteti, je zelo obsežna. Zajema predstavitve na tujem in doma. Med drugim je leta 1993 samostojno razstavljal tudi v piranski Mestni galeriji, večjo pregledno razstavo pa mu je pred dvema letoma pripravil reški Mestni muzej. Pomembne so njegove udeležbe na kiparskih simpozijih v tujini (Kawasaki, Tokio- Japonska; Jockgrim, Rodalben, Kandel, Germersheim-Nemčija; Sistiana-Italija) in doma. Poleg številnih nagrad (Diploma za skulpturo - Ars Histriae VI, 1978; Odkupna nagrada Fonda za kulturo Republike Hrvaške, 1991; I.nagrada na natečaju za 20.mediteranski kiparski simpozij, Labin, 1992) je kipar avtor številnih kamnitih plastik na prostem (Tunel Učka-reliefna stena, 1981; Kawasaki-Japonska; Trst-Italija, skulptura iz cikla Prodori; Jockgrim-Nemčija, skulptura iz cikla Kamen na kamen; Opatija-Hrvaška, skulptura iz cikla Prodori), njegova dela hranijo pomembne javne kulturne ustanove in zasebne zbirke (Gliptoteka, HAZU-Zagreb; Zbirka Maeda-Japonska; Moderna galerija Rijeka-Hrvaška; Zbirka Richard E.Johnson-ZDA; Zbirka Zehnthaus Jocgrim-Nemčija. Avtor zna posluhniti naravnim danostim uporabljenih materialov, kamna, lesa ali kovine. Posebno preričljiva so tista dela, pri katerih v strogi geometrijski formi perforiranih kubičnih likov zaznavamo simboličen poklon krajinski tipologiji istrske pokrajine.


94,85 KB   /files/datoteke/37_wfrlic2.JPG Metod Frlic
(Suša, Poljanska dolina, Slovenija, 1965) sodi med uveljavljene predstavnike srednje generacije slovenskih umetnikov. Diplomiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani leta 1988, kjer je končal tudi specialko za kiparstvo (1991).Med leti 1995 in 200o se je študijsko izpopolnjeval v Nemčiji in na Japonskem.

Razstavno je postal aktiven v začetku devetdesetih let, ko je pripravil vrsto samostojnih razstav ( Gravitacija, Galerija Equrna, Ljubljana 1992; Svetloba Kože, Galerija Ivana Groharja, Škofja Loka, 1997; Svjetlost kože, Galerija O.K., Rijeka, 2002; Vizija Časa, ZDSLU, Ljubljana, 2003) in sodeloval na številnih pomembnih skupinskih projektih, med katere nedvomno sodijo: Bienale mladih, Rijeka, 1991; Majski salon, Ljubljana, 1993; 3th International Biennale of sculpture drawings, Budimpešta. 1994; U3, Moderna galerija, Ljubljana, 1994 in Urbanaria, Ljubljana; Sodobna slovenska umetnost-izbor, Kunst Raum, Hinden-Nemčija, 1998; Štirje slovenski umetniki, Sir Herman Black Gallery-Sydney, 1999; Zbirka Talum, Jakopičeva galerija, Ljubljana, 2002; III.Regionale male plastike, Galerija-muzej Lendava. Avtor je bil za svoje delo večkrat nagrajen (Majski salon, Ljubljana, 1993; Radenska-130 let, 2.nagrada za rešitev fontane v parku, Radenci, 1999; 1.nagrada za postavitev kipa v TR3, Trzin, 2002). V slovenskem prostoru se je uspešno uveljavil tudi kot izvrsten ustvarjalec portretne plastike. Metod Frlic je po poklicu kipar - ustvarja v marmorju, granitu in lesu - , a se pogosto predaja eksperimentiranju z drugimi umetniškimi tehnikami, s pomočjo katerih dosega svojsvrstne kompozicije vsebinsko radikalnih sporočil.

UMETNIŠKI DIREKTOR

/files/datoteke/37_wtoni.JPGAnton Biloslav (Gomila pri Grožnjanu, Istra, 1946) je leta 1971 diplomiral na Akademiji lepih umetnosti v Benetkah. Delal je v studiu za ekonomsko propagando pri ČGP Delo v Ljubljani, se leta 1972 vrnil v Koper in ustanovil galerijo Meduza kot prvo prodajno galerijo v tedanji Jugoslaviji ter jo vodil od leta 1976, ko je s pomočjo Obalne kulturne skupnosti združil vse galerije na obali in ustanovil zavod Obalne galerije Piran, katerega še vodi. Od leta 1977 organizira in vodi Mednarodni simpozij kiparjav Forma viva v Portorožu. Leta 1980 je organiziral in vodil kiparski simpozij ob 400 obletnici kobilarne Lipica, ter ustanovil v Marušičih v hrvaški Istri Mednarodno kiparsko šolo Kornarja. Ta je do danes podala osnovna klesarska znanja več kot 200 mladim kiparjem iz 30 držav. Leta 1996 je na Bledu organiziral in vodil izredni kiparski simpozij Forma viva za slovenske ceste, na katerem so kiparji obdelovali pohorski tonalit.

 

Pripravila: Majda Božeglav Japelj


/files/datoteke/37_obcina.gif /files/datoteke/37_renault.jpg/files/datoteke/37_vinakoper.gif
















TTL